21. avgusta 1991 je bil kon\u010dan poskus dr\u017eavnega udara v Sovjetski zvezi, ko je skupina sovjetskih politikov in agentov KGB posku\u0161ala z oblasti odstraniti Mihaila Gorba\u010dova.<\/p>\n\n\n\n
Od leta 1990 se je v dr\u017eavi bil boj med Gorba\u010dovom in Borisom Jelcinom, ki je bil junija 1991 izbran za predsednika Rusije, ko je na volitvah premagal komunisti\u010dnega kandidata Nikolaja Ri\u017ekova. Jelcin je pred tem leta 1990 izstopil iz KP Sovjetske zveze. Sovjetska zveza je za\u010dela razpadati leta 1990, ko je pri\u0161lo do uporov v baltskih republikah ter na Kavkazu. Posledi\u010dno so oblasti marca 1991 organizirale referendum, na katerem se je velika ve\u010dina dr\u017eavljanov odlo\u010dila, da ostanejo v reformirani Sovjetski zvezi, ki bi jo sestavljalo devet republik. Po izvolitvi za predsednika Rusije je Jelcin \u017eelel odvzeti \u010dim ve\u010d pristojnosti Gorba\u010dovu in dr\u017eavnim sovjetskim organom. Usoda dr\u017eave pa je bila odlo\u010dena po dr\u017eavnem udaru, avgusta leta 1991.<\/p>\n\n\n\n
18. avgusta je skupina sovjetskih politikov, med katerimi so bili premier Valentin Pavlov, podpredsednik Genadi Janaev in obrambni minister Dmitri Jazov, kot so zapisali, zaradi slabega zdravstvenega stanja predsednika Gorba\u010dova, razglasila izredno stanje. Skupina agentov KGB pa je aretirala Gorba\u010dova, ki je bil takrat\u00a0 na dopustu na Krimu. Vso kaoti\u010dno situacijo je izkoristil prav Jelcin, ki je urgentno stanje obsodil kot nelegalno. Skupaj s svojimi zavezniki se je napotil do Bele hi\u0161e, sede\u017ea Vrhovnega Sovjeta RSFSR, kjer je v svojem znamenitem govoru na tanku pozval me\u0161\u010dane, da podprejo svojega demokrati\u010dno izbranega predsednika. Barikade so bile postavljene pred ruski parlament, da bi ga obvarovale pred enotami armade in KGB, ki so hotele Jelcina aretirati. Tiso\u010de me\u0161\u010danov se je pridru\u017eilo Jelcinu in njegovim privr\u017eencem in do 21. avgusta je pu\u010d propadel. Organizatorji pu\u010da so bili aretirani, Gorba\u010dov pa je bil izpu\u0161\u010den iz pripora.<\/p>\n\n\n\n
Pravi zmagovalec pa je bil Jelcin, saj Gorba\u010dova, niti na nivoju Sovjetske zveze niti Rusije, ni ve\u010d nih\u010de upo\u0161teval. Od konca pu\u010da pa do konca oktobra so neodvisnost razglasile \u0161e Ukrajina, Belorusija, Moldavija, Azerbajd\u017ean, Uzbekistan, Kirgizistan, Tad\u017eikistan, Armenija in Turkmenistan. Gorba\u010dov je 24. avgusta odstopil s polo\u017eaja generalnega sekretarja KPSZ, ostal pa je predsednik SZ. Zadnji poskus Gorba\u010dova, da re\u0161i Sovjetsko zvezo, je bil v za\u010detku novembra poziv obrambnemu ministru \u0160apo\u0161nikovu, da vojska prevzame oblast, stabilizira situacijo in se nato umakne. Vendar so to bili le \u0161e obupni poskusi Gorba\u010dova, ki je popolnoma izgubil oblast. Tedaj se je Jelcin na skrivaj \u017ee pogovarjal s predstavniki ostalih republik o ustanovitvi Skupnosti neodvisnih dr\u017eav in razpustitvi Sovjetske zveze. Do konca leta so prenehale obstajati vse sovjetske politi\u010dne ustanove in dr\u017eava je po 69 letih obstoja razpadla.<\/p>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"