28. septembra 1970 je v Kairu umrl egiptovski voja\u0161ki \u010dastnik in dr\u017eavnik Gamal Abdel Nasser. Star je bil 52 let. Naser je bil znan po svoji arabski nacionalisti\u010dni in protikolonialni zunanji politiki. Panarabska ideologija, poimenovana po njem naserjanstvo, je pridobila precej podpornikov v petdesetih in \u0161estdesetih letih 20. stoletja.<\/p>\n\n\n\n
Nasser se je rodil 15. januarja 1918 v Aleksandriji v egiptovskem sultanatu, ki je bil tedaj britanski protektorat. Otro\u0161tvo je pre\u017eivel v ve\u010d egiptovskih mestih kot so Asyut, Kairo in Aleksandrija, kjer se je \u017ee v zgodnjih najstni\u0161kih letih za\u010del zanimati za politiko in pozival h koncu kolonialne vladavine v Egiptu. Leta 1937 se je pridru\u017eil voja\u0161kim silam, a ni sodeloval v bojih v \u010dasu II. svetovne vojne. Prve izku\u0161nje na bojnem polju je do\u017eivel leta 1948 med izraelsko-arabsko vojno. Po koncu vojne je pou\u010deval na kraljevski voja\u0161ki akademiji.<\/p>\n\n\n\n
Leta 1952 se sodeloval v revoluciji, ki je s polo\u017eaja odstranila kralja Farouka. Leta 1953 je bila ukinjena monarhija in nastala je republika Egipt. Prvi predsednik je postal Mohamed Naguib, vendar je prava mo\u010d le\u017eala v Nasserovih rokah, ki je bil minister za notranje zadeve. Leta 1954 so predstavniki Muslimanske bratov\u0161\u010dine neuspe\u0161no poskusili izvesti atentat na Nasserja. \u010ceprav je ta v preteklosti poskusil vzpostaviti zavezni\u0161tvo z Muslimansko bratov\u0161\u010dino, po dogodkih iz leta 1954 to ve\u010d ni bilo mo\u017eno. Za\u010dele so se obse\u017ene aretacije pripadnikov bratov\u0161\u010dine, \u0161tevilni so bili usmr\u010deni, povrh pa je Nasser novembra 1954 odstranil s polo\u017eaja predsednika Naguiba in ga dal zapreti v hi\u0161ni pripor.<\/p>\n\n\n\n
Predsednik dr\u017eave je Nasser postal leta 1956 in kmalu nacionaliziral sue\u0161ki kanal, s \u010dimer je postal heroj v arabskem svetu in v o\u010deh Arabcev glavni borec proti kolonializmu. Sledila je invazija izraelskih, britanskih in francoskih sil na Egipt, ki so \u017eelele odstraniti Nasserja s polo\u017eaja predsednika. Sovjetska zveza in ZDA sta se postavili v bran Nasserju in vojske vseh treh dr\u017eav so se morale umakniti. Konflikt je bil pravo poni\u017eanje za britansko vlado, Nasser pa je postal prvak arabskega nacionalizma in ostal trdno v sedlu egiptovske dr\u017eave.<\/p>\n\n\n\n
Nasser je bil v tem \u010dasu izjemno aktiven na mednarodnem podro\u010dju. Na sestanku na Brionih julija 1956 se je s Titom in Nehrujem dogovoril o principih za bodo\u010do politiko zdru\u017eevanja neodvisnih in dr\u017eav, ki niso pripadali nobenemu izmed blokov v \u010dasu hladne vojne. Od leta 1964 pa do smrti je bil tudi generalni sekretar gibanja neuvr\u0161\u010denih, ki je bilo ustanovljeno leta 1961. Leta 1958 je skupaj s Sirijo ustanovil zdru\u017eeno arabsko republiko, ki pa je trajala le tri leta. V \u0161estdesetih letih 20. stoletja se je navezal na Sovjetsko zvezo in za\u010del implementirati \u0161tevilne socialisti\u010dne reforme v dr\u017eavi, ki so vsebovale sekularno vzgojo in industrializacijo dr\u017eave. <\/p>\n\n\n\n
Leta 1967 se je zapletel v novo vojno z Izraelom, ki pa se je tokrat kon\u010dala katastrofalno tako za Egipt kot za Sirijo. Zaradi nezadovoljstva ljudi po porazu v vojni se je razglasil \u0161e za predsednika vlade in obe glavni dr\u017eavni funkciji dr\u017eal vse do svoje smrti. Takoj po koncu sre\u010danja arabske lige leta 1970 je Nasser umrl zaradi posledic infarkta. Njegov pogreb je privabil preko pet milijonov \u017ealujo\u010dih iz Egipta in ostalih delov arabskega sveta ter je povzro\u010dil pravi izbruh \u017ealosti v arabskem svetu. Na polo\u017eaju ga je nasledil Anwar El Sadat, ki pa je vodil druga\u010dno politiko in se zbli\u017eal z ZDA ter sosednjim Izraelom.
Nasser leta 1960 (FOTO: Wikipedia)<\/p>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"