{"id":5119,"date":"2019-11-07T18:05:07","date_gmt":"2019-11-07T17:05:07","guid":{"rendered":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/?p=5119"},"modified":"2019-11-07T18:05:13","modified_gmt":"2019-11-07T17:05:13","slug":"romska-skupnost-v-sloveniji","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/romska-skupnost-v-sloveniji\/","title":{"rendered":"Romska skupnost v Sloveniji"},"content":{"rendered":"
\"Romska
Romska dru\u017eina v Sloveniji leta 1958. Foto: Wikipedia, dostopno na podstre\u0161je.si (Ve\u010der).<\/figcaption><\/figure>\n

V Habsbur\u0161kih de\u017eelah so Romi prisotni \u017ee od konca 14. stoletja, na Slovenskem pa zagotovo od 15. stoletja. Romska skupnost torej na na\u0161ih tleh prebiva \u017ee ve\u010d kot 500 let.<\/strong><\/p>\n

Romi so v Evropi in tudi pri nas prisotni vse od srednjega veka. Obstaja teorija, po kateri so bili Romi ena od indijskih kast, ki je bila zadol\u017eena za zabavljanje. Romsko glasbo je predvsem cenil mad\u017earski skladatelj Ferenc Liszt, ki je po njegovem mnenju uspe\u0161no zdru\u017eevala \u010disto muzikalnost in globoko \u010dustvenost. Mogo\u010de je prav zaradi tega izra\u017een njihov talent za ukvarjanje z glasbo, ki ga s seboj nosijo \u0161e v 21. stoletje.<\/p>\n

Romi naj bi se na Balkanu naselili \u017ee v 12. stoletju, medtem ko jih prvi dokumenti omenjajo \u0161ele v prvi polovici 14. stoletja, ko je Rome na podro\u010dju dana\u0161nje Gr\u010dije opisal irski fran\u010di\u0161kan Symon Semeonis. V Habsbur\u0161kih de\u017eelah so bili prisotni \u017ee od konca 14. stoletja, na Slovenskem pa zagotovo od 15. stoletja. Dokument iz leta 1440 pri\u010da o romski prisotnosti v Nem\u010diji, v 16. stoletju jih najdemo tudi \u017ee v Britaniji in na \u0160vedskem.<\/p>\n

Perzijska sekta dala ime Cigan<\/strong><\/h5>\n

V preteklosti smo za Rome uporabljali ime Cigani. V \u010dasu Bizantinskega cesarstva so tvorili zatirano kasto, nekateri pa so jih zamenjevali s pripadniki perzijske sekte magov in vede\u017eevalcev, ki so pri\u0161li v Gr\u010dijo v 8. stoletju (\u03b1\u03b8\u03af\u03b3\u03b3\u03b1\u03bd\u03bf\u03c2 \u2013 Athiganos – nedotakljivi). Iz tega imena izvirajo tudi imena zanje v slovanski jezikih Cigan, Cingan, Cygan, Cyhan itd.<\/p>\n

Na kongresu v Londonu leta 1971 so se predstavniki Ciganov iz celega sveta, odlo\u010dili za novo ime Rom, v mno\u017eini Roma. Gre za besedo, ki izvira iz romskega jezika in pomeni \u00bb\u010dlovek\u00ab, \u00bbmo\u0161ki\u00ab oziroma v mno\u017eini \u00bbljudje\u00ab. Obstajajo pa skupine, ki ne govorijo romski jezik in zato to ime zavra\u010dajo. Slovenski Sinti, ki so leta 2004 ustanovili svoje dru\u0161tvo, zase obe imeni (Romi in Cigani) odlo\u010dno zavra\u010dajo.<\/p>\n

Slovenski opis iz 19. stoletja<\/strong><\/h5>\n

Med prvimi opisi Romov v sloven\u0161\u010dini naj navedemo zapis \u017eupnika in prevajalca Lavoslava Gorenjca \u2013 Podgori\u010dana (12.11.1840 \u2013 19.2.1886) v Letopisu Matice slovenske leta 1872, ki je med popotovanjem po Britanskem oto\u010dju nekaj dni pre\u017eivel med tamkaj\u0161njimi Romi. Avtor je navedel, da so raztreseni po celem svetu, a pravzaprav nikjer doma ter navrgel nekaj njihovih zna\u010dilnosti: \u00bb<\/em>nenavadno zgrajeni, telesna zavaljenost, \u010drnih o\u010dij, \u010daralni \u017ear, pravilna, \u010de prav neprijazna krasota na obrazi, zelo zagorela ko\u017ea, kakor krokar \u2013 tako \u010drni kodri, zamolklo petije, ki se razzgublja mej skalami i grmovijem, ponosna hoja, dostojna i svobodna, pa v teh capah, malomarnost i sovra\u0161tvo, ki ga goje do vsakojakega dela na tem bo\u017eijem sveti\u00ab.<\/em>[1]<\/a> Kot vidimo je romski videz igral zelo pomembno vlogo, \u0161e posebej njihova barva polti. V 19. stoletju so menili, da barva polti odra\u017ea stopnjo civiliziranosti posameznih ljudstev. Tako naj bi bila primitivna ljudstva temnopolta, pripadniki bolj civiliziranih ljudstev pa naj bi bili bolj podobni Evropejcem. Ker pa so bili med Romi tudi svetlolasi in modrooki, so nekateri to imeli za dokaz, da kradejo otroke, spet drugi, da prihaja do slabitve \u010distosti njihove krvi.<\/p>\n

Gorenjec je dodobra opisal tudi romske \u017eenske, natan\u010dneje vede\u017eevalke in njihovo prilagodljivost strankam pri svojem delu. Vede\u017eevalke so namre\u010d te delile v tri starostne skupine, \u00bbkaterih prva je posve\u010dena ljubezni, druga \u010destilakomnosti, tretja pa skoposti\u00ab<\/em> ter temu prilagajale svoje prerokbe.[2]<\/a> Podgori\u010dan je pohvalil tudi romski talent za glasbo: \u00bbkakor \u010daralne sence lazijo od kraja do kraja, tako se te pesni razlegajo od veka do veka, – od skale do skale, kakor neznane domovine \u017ealostni odmev. V Carigradu ciganke, lepe ciganke po karavanah godo na razli\u010dne stroje; \u010daralna igra na gosli je ogrskih ciganov ponos. Teh zagorelih godcev dru\u0161\u010dine so hvalno raztaknjene po vseh velikih mestih v Evropi, toda njih pevska umeteljnost jim najve\u010d imenitnega, pesebnega dobi\u010dka daje v Ruskej. V Moskvi ciganske koncerte poslu\u0161ajo po gledali\u0161\u010dih i plemenita\u0161em po salonih; ljubeznjivi glas marsikatere ciganice je tu u\u017ee bil izvor vse njene poznej\u0161e sre\u010de. Grofica Tolstojeva, znamenitega moskovskega mogotca soproga, ta je bila ciganka po rodu\u00ab.<\/em>[3]<\/a><\/p>\n

Romi so se v preteklosti pogosto pojavljali v slovenskem ljudskem pripovedni\u0161tvu in pesni\u0161tvu. V zbirki Karla \u0160treklja Slovenske narodne pesmi, ki so iz\u0161le v 16 zvezkih od leta 1895 do 1923, lahko tako najdemo \u0161tevilne pravljice, v katerih se pojavljajo Romi. Prvo pravljico, v kateri se omenjajo, je \u017ee okoli leta 1860 zapisal Matev\u017e Ravnikar Po\u017een\u010dan, pribli\u017eno petnajst let kasneje se Romi pojavljajo tudi v pravljici Jo\u017eeta Bercerja. Poglejmo si dva primera omenjenih pravljic.<\/p>\n

V pravljici Kraljevi sin<\/em> \u00bbcegan\u00ab nastopa skozi celo pripoved. Gre za zgodbo o nezakonskemu kraljevemu sinu, ki se, ko odraste, odpravi po svetu. Na poti sre\u010da \u00bbcegana\u00ab in skupaj nadaljujeta pot. Ko prideta do vodnjaka, se vanj spusti prvi kraljevi sin in ko se napije ga \u00bbcegan\u00ab no\u010de potegniti navzgor. Kraljevi\u010d mu mora obljubiti da bo kralju rekel, da je on kraljevi sin, zase pa mora re\u010di da je njegov hlapec.<\/p>\n

V zgodbi Od Wede\u017ea <\/em>se cigan pojavi le v delu zgodbe. Gre za Povedko o la\u017enem vede\u017eu. <\/em>Ta naj bi \u0161kofu povedal, kje so njegovi konji, ki jih pogre\u0161ajo. Po spletu okoli\u0161\u010din vede\u017e res pripelje \u0161kofa do konj. Bili so privezani ob nekem drevesu v hosti, videli pa so stran be\u017eati cigana, ki jih je ukradel.<\/p>\n

V zgodbah je mogo\u010de opazovati predstave, ki so jih ljudje imeli o Ciganih. Razberemo lahko karakterne oznake, ki so ve\u010dinoma negativne, saj jih ozna\u010dujejo za la\u017enivce, tatove in osebe, ki drugim \u017eelijo smrt. Zanimivo je tudi da se Cigani v zgodbah ne pojavljajo vedno v povezavi s podobami in lastnostmi, ki jim jih pogosto pripisujemo. Da so bili brusa\u010di, godci, plesalci, \u017eenske pa predvsem prerokovalke s posebnimi magi\u010dnimi sposobnostmi. Prav tako se ne pojavljajo v poklicih, ki so jih dejansko opravljali, npr. kova\u010di, kramarji ali glasbeniki.<\/p>\n

Romi na Slovenskem v 20. in 21. stoletju<\/strong><\/h5>\n

V sodobnem \u010dasu najve\u010d Romov \u017eivi na Dolenjskem, Prekmurju in na \u0160tajerskem. V ve\u010djih mestnih sredi\u0161\u010dih, predvsem v Ljubljani in Mariboru, \u017eivijo priseljeni Romi, ki so se v zadnjih dveh desetletjih priselili iz nekdanjih jugoslovanskih republik. Na prvem popisu prebivalstva po II. svetovni vojni, leta 1953, najdemo v Sloveniji 1663 Romov. Osem let kasneje le 158, nato pa \u0161tevilo nara\u0161\u010da. Leta 1971 je v Sloveniji bilo 977 Romov, leta 1981 1435, leta 1991 pa 2293. V postjugoslovanskem popisu prebivalstva leta 2002 najdemo pribli\u017eno 3000 Romov.<\/p>\n

Po razglasitvi neodvisnosti so se v Sloveniji organizirala mnoga romska dru\u0161tva. Ve\u010dina imajo svoj sede\u017e na \u0160tajerskem in v Prekmurju. Povezana so v Zvezo romske skupnosti Slovenije Umbrella (De\u017enik). V Ljubljani deluje Romski informacijski center (RIC). Vodja je Haris Tahirovi\u0107, Rom s poreklom iz BiH. RIC se razvija v informacijsko, socialno, izobra\u017eevalno in kulturno sredi\u0161\u010de za potrebe romske skupnosti v Ljubljani. Komunicira z Mestno ob\u010dino Ljubljana in drugimi javnimi institucijami, sodeluje pa tudi z vsemi drugimi akterji, ki se ukvarjajo z romsko tematiko. Imajo tudi svoj radio Anglunipe.<\/p>\n

Romi so znani predvsem po svoji glasbi. Ve\u010dina se jih z njo v Sloveniji ukvarja amatersko. Obstajajo pa seveda izjeme. Profesionalizacija romske glasbe v Sloveniji je omejena na skupini \u0160ukar in Amala, ki sta dovolj tr\u017eno zanimivi oz. dovolj \u00bbna\u0161i\u00ab (\u0160ukar) ali \u00bbeksoti\u010dni\u00ab (Imer Brizani \u2013 Traja kot Rom s Kosova), da brez te\u017eav vstopata v dominantno kulturno sfero. To sta skupini z odmevnimi celove\u010dernimi samostojnimi koncerti v Cankarjevem domu v Ljubljani tudi ve\u010dkrat dokazali.<\/p>\n

Radio \u0160tudent je leta 2002 svoj eter ponudil Romom, ki so tedaj kot marginalizirana skupina v Sloveniji dobili mo\u017enost avtonomnega oblikovanja lastne oddaje. Poleg omenjenega radia sta v Sloveniji \u0161e dve radijski oddaji za Rome, in sicer na radio postajah v Murski Soboti in Novem Mestu. Po besedah tedanjega urednika Radia \u0160tudent, Petra Barbari\u010da, je bil namen romske oddaje na njihovem radiu odpiranje poti Romom v nacionalne medije. Zato je iskal visoko izobra\u017eenega romskega aktivista, ki bi \u017eelel postati radijski voditelj in na ta na\u010din prispevati k afirmaciji romske skupnosti v Sloveniji. Ni ga na\u0161el. Razlog naj bi bil v tem, da izobra\u017eeni ljubljanski Romi, ki se jim je uspelo dvigniti po \u00bbdru\u017ebeni lestvici\u00ab, ne \u017eelijo izpostavljati svoje poreklo in ga po ve\u010dini tajijo. Tako za svoje etni\u010dno poreklo navajajo makedonsko, bosansko, srbsko, tur\u0161ko, albansko idr.<\/p>\n

Od leta 2007 na Radiu Slovenija obstaja oddaja Mengere droma (Na\u0161e poti), ki jo pripravljajo romski novinarji. Sodelavci oddaje Na\u0161e poti so do zdaj ustvarili stotine ur programa in ve\u010d deset koncertov romske glasbe. Na RTV Slovenija vsake dva tedna lahko gledamo tudi oddajo posve\u010deno Romom Kaj govori\u0161? = So vakeres?<\/em>.<\/p>\n

\u00a0_________________________________<\/strong><\/p>\n

[1]<\/a> Gorenjec, Lavoslav: Ciganije v Angle\u0161kej, str. 193. V: Letopis Matice slovenske za 1871<\/em>. Ljubljana: Matica sloenska, str. 193-221 (dalje Gorenjec: Ciganije).<\/p>\n

[2]<\/a> Prav tam, str. 205.<\/p>\n

[3]<\/a> Prav tam, str. 218.<\/p>\n

\n

Literatura:<\/strong><\/p>\n