{"id":5367,"date":"2020-07-03T18:18:01","date_gmt":"2020-07-03T16:18:01","guid":{"rendered":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/?p=5367"},"modified":"2020-10-09T15:38:36","modified_gmt":"2020-10-09T13:38:36","slug":"70-let-od-zacetka-korejske-vojne","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/70-let-od-zacetka-korejske-vojne\/","title":{"rendered":"70 let od za\u010detka korejske vojne"},"content":{"rendered":"
\"Spopadi
Spopadi v Seulu septembra 1950. Vir: Wikipedia.<\/figcaption><\/figure>\n

Letos mineva 70 let od za\u010detka korejske vojne, ki je pomenila prvi ve\u010dji (posredni) spopad med Moskvo in Washingtonom.<\/strong><\/p>\n

V letu 2020 smo obele\u017eili 75 let od konca II. svetovne vojne. Kmalu po kon\u010danem sojenju za vojne zlo\u010dine pripadnikom sil osi so na povr\u0161je izbruhnile razlike med nekdanjimi zaveznicami. Obdobje, ki je trajalo naslednjih 45 let, imenujemo hladna vojna. Pri\u0161lo je do stanja \u00bbne vojna in ne mir\u00ab, v katerem sta se za svetovno prevlado borila dva dru\u017ebeno-politi\u010dno-ekonomska sistema \u2013 socializem pod vodstvom Sovjetske zveze in kapitalizem pod vodstvom ZDA. Velesili se nista nikoli neposredno voja\u0161ko spopadli, sta pa vodile ve\u010d \u00bbproxy vojn\u00ab v razli\u010dnih delih sveta.<\/p>\n

O Koreji se odlo\u010da \u017ee leta 1945<\/strong><\/h5>\n

O korejski usodi so se velesile dogovorile \u017ee na zasedanju velike trojice na Jalti februarja 1945. Ko so poleti tega leta sovjetske in ameri\u0161ke sile osvobodile korejski polotok, so razmejitveno \u010drto med okupacijskima conama potegnili kar z ravnilom po 38. vzporedniku. Sovjeti so nadzorovali severni, Ameri\u010dani pa ju\u017eni del polotoka. Prisotnost obeh velesil je bila klju\u010dna za ponovni razvoj gospodarstva, saj so Japonce, ki so zadnjih 35 let upravljali s korejskimi tovarnami, razlastili, medtem ko Korejci sami niso imeli dovolj usposobljenega kadra.<\/p>\n

Tako kot v primeru Nem\u010dije so se velesile dogovorile, da bodo v roku petih let pomagale dr\u017eavi do demokrati\u010dne suverenosti z izvedbo svobodnih volitev. Toda bolj so se zaostrovali odnosni med ZDA in Sovjetsko zvezo, tem bolj se je zapletalo korejsko vpra\u0161anje. Leta 1947 sta sovjetska in jugoslovanska delegacija v OZN zahtevali odhod vseh oboro\u017eenih sil iz Koreje, kar so zahodne dr\u017eave zavrnile. Novembra 1947 je nadalje generalna skup\u0161\u010dina OZN sprejela resolucijo, s katero bi marca 1948 izvedli volitve, polno delujo\u010da vlada pa bi nato sama zahtevala umik vseh oboro\u017eenih sil z njenega ozemlja. Na\u010drt se ni uresni\u010dil, saj sta obe velesili medtem v svoji okupacijski coni vpeljevali svoj dru\u017ebeno-politi\u010dno-ekonomski sistem.<\/p>\n

Ideje o zdru\u017eitvi<\/strong><\/h5>\n

Na severu je glavno besedo imel sovjetski general in pozneje veleposlanik Trofim \u0160tikov, ki je podpiral Kim Il Sunga pri njegovih temeljitih dru\u017ebenih spremembah. Za novo glavno mesto je dolo\u010dil Heijo, ki se je preimenovalo v Pjongjang. Izvedena je bila nacionalizacija, agrarna reforma, industrializacija, \u017eenske pa so dobile volilno pravico. Na jugu so ZDA podpirale re\u017eim Syngman Rheeja, ki ni bil ni\u010d bolj demokrati\u010den, pod patronatom generala Hodgea pa je prednost dajal kapitalu in za prestolnico postavil stari cesarski Seul.<\/p>\n

\"Potek
Potek korejske vojne. Vir: wikipedia.<\/figcaption><\/figure>\n

Leta 1948 so izvedli volitve in v praksi sta se izoblikovali dve korejski dr\u017eavi. OZN je priznaval le legitimnost Ju\u017ene Koreje, sovjetska delegacija pa Severne Koreje. Jugoslovanski delegat pri OZN dr. Ale\u0161 Bebler je tedaj podprl sovjetsko stali\u0161\u010de. Do oktobra 1948 je Sovjetska zveza umaknila svoje oboro\u017eene sile iz Severne Koreje, ZDA pa junija 1949 iz Ju\u017ene Koreje. Ustanovljena je bila komisija OZN, ki naj bi dr\u017eavi zdru\u017eila, a se je to kmalu izkazalo za neuresni\u010dljivo. Kim Il Sung namre\u010d komisiji ni niti dovolil vstopa v Ljudsko demokrati\u010dno republiko Korejo. Na drugi strani mejne \u010drte so ju\u017enokorejske voja\u0161ke sile spro\u017eile ofenzivo proti partizanskim enotam v Ju\u017eni Koreji, ki so se zavzemale za zdru\u017eitev s severom.<\/p>\n

Priprave na spopad<\/strong><\/h5>\n

Kim Il Sung je leta 1949 dobil pomembnega zaveznika \u0161e v drugi sosedi, Kitajski, kjer je v dr\u017eavljanski vojni zmagalo komunisti\u010dno gibanje pod vodstvom Mao Ce Tunga. Za\u010dele so se priprave na vojno. Sever je bil zagotovo bolje oboro\u017een, pod seboj pa je imel 200.000 vojakov in pripadnikov milic, ki so bile izku\u0161ene v bojih proti japonskemu okupatorju med drugo svetovno vojno. Na drugi strani so Ameri\u010dani kljub nenaklonjenosti re\u017eimu Rheeja za\u010deli uriti ju\u017enokorejsko vojsko, ki se je v roku dveh let pove\u010dala s 60.000 na 180.000 mo\u017e.<\/p>\n

Spomladi 1950 so oboji le \u0161e \u010dakali na spopad, za katerega sta bili po mnenju nem\u0161kega zgodovinarja Wilfrieda Lotha odgovorni obe strani. K izbruhu vojne je predvsem prispeval protikomunisti\u010dni korupcijski re\u017eim Syngmana Rheeja, potomca dinastije Li, odstavljene leta 1910 s strani Japoncev, ki si je na silo \u017eelel enotnosti de\u017eele zaradi dinasti\u010dnih razlogov.<\/p>\n

Vojna nastopi 25. junija 1950 <\/strong><\/h5>\n

25. junija leta 1950 je vojska Severne Koreje prekora\u010dila mejo z Ju\u017eno Korejo na 38. vzporedniku, \u010deprav severnokorejsko zgodovinopisje nasprotno trdi, da se je vojna za\u010dela z napadom ameri\u0161kih imperialistov in ju\u017enokorejske marionetne vojske. Loth prvi strel pripisuje severnokorejski strani, a pri tem dodaja, da konflikt na za\u010detku ni bil ni ve\u010dji od \u0161tevilnih mejnih prask, ki so potekali \u017ee mesece. Meni, da je Rhee namerno pustil nezavarovano mejo z upanjem, da bo to vzpodbudilo Ameri\u010dane k aktivni vklju\u010ditvi s svojimi voja\u0161kimi silami. In res je Truman \u017ee naslednji dan ukazal ameri\u0161kim enotam na Japonskem in v Formozi polno bojno pripravljenost, medtem ko so ameri\u0161ki bombniki 26. junija za\u010deli bombardirati Severno Korejo. Vojska Severne Koreje je sprva napredovala, med ofenzivo pa so se ji priklju\u010devali \u0161tevilni Ju\u017enokorejci, ki so se \u017eeleli znebiti diktatorskega re\u017eima Rheeja. Seul je bil zavzet 28. junija, Rhee pa je pobegnil iz mesta. Ko so zasedli \u017ee 90 odstotkov dr\u017eave, so 8. avgusta enote OZN prvi\u010d neuspe\u0161no izvedle ve\u010djo ofenzivo. Enotam so poveljevali znameniti ameri\u0161ki generali kot so Walton Walker in Douglas MacArthur.<\/p>\n

Ale\u0161 Bebler je v OZN opozarjal, da lahko spopad preraste v III. svetovno vojno in jedrski spopad, a velesile v generalni skup\u0161\u010dini so bolj kot re\u0161itev \u010das izgubljale z besednimi dvoboji. 17. avgusta je sledila nova ofenziva severa, po kateri so Ju\u017eni Koreji ostala le \u0161e \u0161tiri velika mesta na obali. Septembra je odgovoril OZN in z vojsko, v kateri je sodelovalo 21 dr\u017eav, ve\u010dinoma \u010dlanice zveze NATO in ameri\u0161ke zaveznice v hladni vojni, 26. septembra vkorakal v Seul. Na \u010delo ju\u017enokorejske vlade so ponovno ustoli\u010dili Rheeja. Dan kasneje je vojska napredovala vse do 38. vzporednika in zahtevala kapitulacijo vlade v Severni Koreji. MacArthur je dobil pooblastilo, da lahko pre\u010dka vzporednik, vendar naj bi prve bojne vrste zasedali ju\u017enokorejski vojaki, ki so pred tem borili ob boku enotam OZN.<\/p>\n

Na bojno polje pose\u017ee Kitajska<\/strong><\/h5>\n
\"Douglas
Douglas MacArthur septembra 1950. Vir: wikipedia.<\/figcaption><\/figure>\n

Ko je OZN odobril nadaljevanje intervencije v Koreji, so oktobra tudi ameri\u0161ke enote pre\u010dkale mejo in do 19. oktobra so bila zavzeta skoraj vsa ve\u010dja mesta v Severni Koreji, vklju\u010dno s Pjongjangom in Vusanom. Kitajska diplomacija je opozarjala, da ne bo nemo opazovala zavzetja dr\u017eave, a se na diplomatske depe\u0161e mlade socialisti\u010dne dr\u017eave nih\u010de ni resno oziral. Generalu MacArthurju so voja\u0161ki uspehi tako \u00bbudarili v glavo\u00ab, da se celo ni \u017eelel sestati z ameri\u0161kim predsednikom Trumanom in je v nekaterih primerih deloval kar brez privolitve ameri\u0161ke vlade. Nadaljeval je proti severu, \u017ee skoraj v celoti osvojil Severno Korejo, dokler ni 3. novembra pri\u0161lo do prvega oboro\u017eenega spopada s kitajskimi silami. Kitajska je namre\u010d tako dala vedeti, da ne bo tolerirala ameri\u0161ke voja\u0161ke prisotnosti na svoji meji ob reki Jalu. Uradno stali\u0161\u010de kitajske vlade je bilo sicer, da gre za prostovoljce (40.000 vojakov), ki branijo sosedski prijateljski narod pred imperializmom. To je podprla tudi sovjetska zunanja politika.<\/p>\n

Vonj po 3. svetovni vojni<\/strong><\/h5>\n

Kljub vklju\u010ditvi LR Kitajske v vojno, se je MacArthur odlo\u010dil izvesti novo ofenzivo, ki bi dokon\u010dno kon\u010dala vojno in uni\u010dila komunizem v Koreji. Za\u010dela se je 24. novembra 1950, rezultat pa je bil razbit severnokorejski teritorij in presekan na dva majhna ko\u0161\u010dka. A le dva dneva kasneje so Severnokorejci ob izdatni pomo\u010di novih zaveznikov (200.000 kitajskih vojakov) uspe\u0161no udarili proti jugu in januarja 1951 ponovno zavzeli Seul. MacArthur je besnel, zahteval bombardiranje kitajskih mest in industrijskih obratov ter celo uporabo jedrskega oro\u017eja. \u010ce bi do tega pri\u0161lo, bi to zagotovo pomenilo za\u010detek III. svetovne vojne, saj se je Sovjetska zveza obvezala, da bo Kitajsko branila tudi z jedrskim oro\u017ejem. Najhuj\u0161e je prepre\u010dil predsednik Truman, ki si ni \u017eelel vojne z Kitajsko. Vseeno je konec zime 1951 MacArthur spet izvedel ofenzivo in marca 1951 ponovno zasedel Seul. Mimogrede, pri tem so enote OZN \u0161tele preko 200.000 mo\u017e, od tega jih je bilo preko 160.000 ameri\u0161kih.<\/p>\n

Obdobje, ko prevlada tiha diplomacija<\/strong><\/h5>\n

Po pomladi 1951 vojna ni ve\u010d dala ve\u010djih ozemeljskih sprememb, pustila pa je iz\u010drpane obe strani, zato so britanski in sovjetski pozivi po kon\u010danju vojne po\u010dasi le za\u010deli dobivati odmev. Eno od glavnih te\u017eav so predstavljali vojni ujetniki \u0161tevilnih nacionalnosti. Novembra 1952 je na volitvah v ZDA zmagal Dwight Eisenhower, marca 1953 pa je sledila smrt sovjetskega voditelja Josifa Visarionovi\u010da Stalina, s \u010dimer so se odprle realne mo\u017enosti za sklenitev takega miru, ki bi vsem stranem zagotovil \u010dasten umik.<\/p>\n

\"Beg
Beg Ju\u017enokorejcev leta 1950. Vir: wikipedia.<\/figcaption><\/figure>\n

Vojna je nato trajala \u0161e vse do 27. julija 1953, ko sta pod mediacijo velikih sil v Panmunjomu Severna in Ju\u017ena Koreja podpisali premirje. Med obema dr\u017eavama je bila vzpostavljena demilitarizirana cona, vse do danes pa niso podpisali mirovne pogodbe. Severnokorejsko vodstvo kljub temu trdi, da je zmagalo v vojni, \u010deprav je meja prakti\u010dno na istem mestu kot je bila junija 1950 ob za\u010detku vojne. Njihovo trditev diskreditira tudi izjava sovjetskega voditelja Bre\u017enjeva, ki je izjavil, da je socializem v korejski vojni do\u017eivel neuspeh, saj ni uspel zdru\u017eiti obeh Korej in v njej vzpostaviti socialisti\u010dni sistem.<\/p>\n

Vojna terja grozovito \u0161tevilo \u017ertev<\/strong><\/h5>\n

\u0160tevilo \u017ertev v vojni je bilo grozovito, saj je umrlo med dva in tri milijone civilistov. Enote OZN in ju\u017enokorejska vojska so izgubile ve\u010d kot 170.000 mo\u017e, preko 30.000 je bilo pogre\u0161anih in preko pol milijona ranjenih. Na drugi strani so bile izgube \u0161e ve\u010dje. Med 400.000 in 600.000 severnokorejskih in kitajskih vojakov je izgubilo \u017eivljenje, skoraj 150.000 je pogre\u0161anih. Nekaj \u017ertev so utrpeli tudi Sovjeti v prvem letu vojne. \u00bbSocialisti\u010dni bok\u00ab je imel v vojni skoraj 700.000 ranjenih vojakov. Korejska vojna je bila prvi konflikt hladne vojne, v kateri sta se spopadla socializem in kapitalizem. Po njenem koncu je tiso\u010de vojnih ujetnikov ostalo v tabori\u0161\u010dih ene in druge strani, tiso\u010de dru\u017ein so bile lo\u010dene, nekatere za vedno. Svet je bil zelo blizu jedrski vojni. Vojna je bila uvod v dolgo igro obeh velesil, ki sta se v naslednjih 40 letih spopadla \u0161e na \u0161tevilnih drugih boji\u0161\u010dih kot so Kuba, Vietnam in Afganistan.<\/p>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Letos mineva 70 let od za\u010detka korejske vojne, ki je pomenila prvi ve\u010dji (posredni) spopad med Moskvo in Washingtonom.<\/p>","protected":false},"author":5,"featured_media":5371,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_acf_changed":false,"_monsterinsights_skip_tracking":false,"_monsterinsights_sitenote_active":false,"_monsterinsights_sitenote_note":"","_monsterinsights_sitenote_category":0,"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[2966,2962,925,1493,1058,2964,705,1495,1329,1320,2963,2961,1492,831,2965],"class_list":["post-5367","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-uncategorized","tag-ales-bebler","tag-douglas-macarthur","tag-hladna-vojna","tag-juzna-koreja","tag-kapitalizem","tag-kim-il-sung","tag-komunizem","tag-korejska-vojna","tag-ljudska-republika-kitajska","tag-ozn","tag-pjongjang","tag-seul","tag-severna-koreja","tag-sovjetska-zveza","tag-syngman-rhee"],"acf":[],"yoast_head":"\n70 let od za\u010detka korejske vojne - Zgodovina na dlani<\/title>\n<meta name=\"description\" content=\"Letos mineva 70 let od za\u010detka korejske vojne, ki je pomenila prvi ve\u010dji (posredni) spopad med Moskvo in Washingtonom.\" \/>\n<meta name=\"robots\" content=\"index, follow, max-snippet:-1, max-image-preview:large, max-video-preview:-1\" \/>\n<link rel=\"canonical\" href=\"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/70-let-od-zacetka-korejske-vojne\/\" \/>\n<meta property=\"og:locale\" content=\"en_GB\" \/>\n<meta property=\"og:type\" content=\"article\" \/>\n<meta property=\"og:title\" content=\"70 let od za\u010detka korejske vojne - Zgodovina na dlani\" \/>\n<meta property=\"og:description\" content=\"Letos mineva 70 let od za\u010detka korejske vojne, ki je pomenila prvi ve\u010dji (posredni) spopad med Moskvo in Washingtonom.\" \/>\n<meta property=\"og:url\" content=\"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/70-let-od-zacetka-korejske-vojne\/\" \/>\n<meta property=\"og:site_name\" content=\"Zgodovina na dlani\" \/>\n<meta property=\"article:publisher\" content=\"https:\/\/www.facebook.com\/zgodovinanadlani\" \/>\n<meta property=\"article:published_time\" content=\"2020-07-03T16:18:01+00:00\" \/>\n<meta property=\"article:modified_time\" content=\"2020-10-09T13:38:36+00:00\" \/>\n<meta property=\"og:image\" content=\"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/wp-content\/uploads\/2020\/07\/Ameri\u0161ki-vojaki-na-okopih-novemra-1950-wikipedia.jpg\" \/>\n\t<meta property=\"og:image:width\" content=\"1050\" \/>\n\t<meta property=\"og:image:height\" content=\"720\" \/>\n\t<meta property=\"og:image:type\" content=\"image\/jpeg\" \/>\n<meta name=\"author\" content=\"Danijel Osmanagi\u0107\" \/>\n<meta name=\"twitter:label1\" content=\"Written by\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:data1\" content=\"Danijel Osmanagi\u0107\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:label2\" content=\"Est. reading time\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:data2\" content=\"9 minutes\" \/>\n<script type=\"application\/ld+json\" class=\"yoast-schema-graph\">{\"@context\":\"https:\\\/\\\/schema.org\",\"@graph\":[{\"@type\":\"Article\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/70-let-od-zacetka-korejske-vojne\\\/#article\",\"isPartOf\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/70-let-od-zacetka-korejske-vojne\\\/\"},\"author\":{\"name\":\"Danijel Osmanagi\u0107\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#\\\/schema\\\/person\\\/ad67313aad6d9d4f50ef030a86faa0e7\"},\"headline\":\"70 let od za\u010detka korejske vojne\",\"datePublished\":\"2020-07-03T16:18:01+00:00\",\"dateModified\":\"2020-10-09T13:38:36+00:00\",\"mainEntityOfPage\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/70-let-od-zacetka-korejske-vojne\\\/\"},\"wordCount\":1769,\"commentCount\":1,\"publisher\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#organization\"},\"image\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/70-let-od-zacetka-korejske-vojne\\\/#primaryimage\"},\"thumbnailUrl\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2020\\\/07\\\/Ameri\u0161ki-vojaki-na-okopih-novemra-1950-wikipedia.jpg\",\"keywords\":[\"Ale\u0161 Bebler\",\"Douglas MacArthur\",\"hladna vojna\",\"Ju\u017ena Koreja\",\"kapitalizem\",\"Kim Il Sung\",\"komunizem\",\"Korejska vojna\",\"Ljudska republika Kitajska\",\"OZN\",\"Pjongjang\",\"Seul\",\"Severna Koreja\",\"Sovjetska zveza\",\"Syngman Rhee\"],\"inLanguage\":\"en-GB\",\"potentialAction\":[{\"@type\":\"CommentAction\",\"name\":\"Comment\",\"target\":[\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/70-let-od-zacetka-korejske-vojne\\\/#respond\"]}]},{\"@type\":\"WebPage\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/70-let-od-zacetka-korejske-vojne\\\/\",\"url\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/70-let-od-zacetka-korejske-vojne\\\/\",\"name\":\"70 let od za\u010detka korejske vojne - Zgodovina na dlani\",\"isPartOf\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#website\"},\"primaryImageOfPage\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/70-let-od-zacetka-korejske-vojne\\\/#primaryimage\"},\"image\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/70-let-od-zacetka-korejske-vojne\\\/#primaryimage\"},\"thumbnailUrl\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2020\\\/07\\\/Ameri\u0161ki-vojaki-na-okopih-novemra-1950-wikipedia.jpg\",\"datePublished\":\"2020-07-03T16:18:01+00:00\",\"dateModified\":\"2020-10-09T13:38:36+00:00\",\"description\":\"Letos mineva 70 let od za\u010detka korejske vojne, ki je pomenila prvi ve\u010dji (posredni) spopad med Moskvo in Washingtonom.\",\"breadcrumb\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/70-let-od-zacetka-korejske-vojne\\\/#breadcrumb\"},\"inLanguage\":\"en-GB\",\"potentialAction\":[{\"@type\":\"ReadAction\",\"target\":[\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/70-let-od-zacetka-korejske-vojne\\\/\"]}]},{\"@type\":\"ImageObject\",\"inLanguage\":\"en-GB\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/70-let-od-zacetka-korejske-vojne\\\/#primaryimage\",\"url\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2020\\\/07\\\/Ameri\u0161ki-vojaki-na-okopih-novemra-1950-wikipedia.jpg\",\"contentUrl\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2020\\\/07\\\/Ameri\u0161ki-vojaki-na-okopih-novemra-1950-wikipedia.jpg\",\"width\":1050,\"height\":720,\"caption\":\"Ameri\u0161ki vojaki na okopih novembra 1950. Vir: wikipedia.\"},{\"@type\":\"BreadcrumbList\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/70-let-od-zacetka-korejske-vojne\\\/#breadcrumb\",\"itemListElement\":[{\"@type\":\"ListItem\",\"position\":1,\"name\":\"Home\",\"item\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/\"},{\"@type\":\"ListItem\",\"position\":2,\"name\":\"70 let od za\u010detka korejske vojne\"}]},{\"@type\":\"WebSite\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#website\",\"url\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/\",\"name\":\"Zgodovina na dlani\",\"description\":\"Zgodovina je u\u010diteljica \u017eivljenja\",\"publisher\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#organization\"},\"potentialAction\":[{\"@type\":\"SearchAction\",\"target\":{\"@type\":\"EntryPoint\",\"urlTemplate\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/?s={search_term_string}\"},\"query-input\":{\"@type\":\"PropertyValueSpecification\",\"valueRequired\":true,\"valueName\":\"search_term_string\"}}],\"inLanguage\":\"en-GB\"},{\"@type\":\"Organization\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#organization\",\"name\":\"Zgodovina na dlani\",\"url\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/\",\"logo\":{\"@type\":\"ImageObject\",\"inLanguage\":\"en-GB\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#\\\/schema\\\/logo\\\/image\\\/\",\"url\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2023\\\/08\\\/cropped-zgodovinanadlani-logo-2023.webp\",\"contentUrl\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2023\\\/08\\\/cropped-zgodovinanadlani-logo-2023.webp\",\"width\":250,\"height\":66,\"caption\":\"Zgodovina na dlani\"},\"image\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#\\\/schema\\\/logo\\\/image\\\/\"},\"sameAs\":[\"https:\\\/\\\/www.facebook.com\\\/zgodovinanadlani\",\"https:\\\/\\\/x.com\\\/zgodnadlani\"]},{\"@type\":\"Person\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#\\\/schema\\\/person\\\/ad67313aad6d9d4f50ef030a86faa0e7\",\"name\":\"Danijel Osmanagi\u0107\",\"image\":{\"@type\":\"ImageObject\",\"inLanguage\":\"en-GB\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/secure.gravatar.com\\\/avatar\\\/e5cc3740beb92483dc93146595417da3598643d6397c5f013836c560865b893f?s=96&d=mm&r=g\",\"url\":\"https:\\\/\\\/secure.gravatar.com\\\/avatar\\\/e5cc3740beb92483dc93146595417da3598643d6397c5f013836c560865b893f?s=96&d=mm&r=g\",\"contentUrl\":\"https:\\\/\\\/secure.gravatar.com\\\/avatar\\\/e5cc3740beb92483dc93146595417da3598643d6397c5f013836c560865b893f?s=96&d=mm&r=g\",\"caption\":\"Danijel Osmanagi\u0107\"},\"url\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/en\\\/author\\\/danijel-osmanagic\\\/\"}]}<\/script>\n<!-- \/ Yoast SEO plugin. -->","yoast_head_json":{"title":"70 let od za\u010detka korejske vojne - Zgodovina na dlani","description":"Letos mineva 70 let od za\u010detka korejske vojne, ki je pomenila prvi ve\u010dji (posredni) spopad med Moskvo in Washingtonom.","robots":{"index":"index","follow":"follow","max-snippet":"max-snippet:-1","max-image-preview":"max-image-preview:large","max-video-preview":"max-video-preview:-1"},"canonical":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/70-let-od-zacetka-korejske-vojne\/","og_locale":"en_GB","og_type":"article","og_title":"70 let od za\u010detka korejske vojne - Zgodovina na dlani","og_description":"Letos mineva 70 let od za\u010detka korejske vojne, ki je pomenila prvi ve\u010dji (posredni) spopad med Moskvo in Washingtonom.","og_url":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/70-let-od-zacetka-korejske-vojne\/","og_site_name":"Zgodovina na dlani","article_publisher":"https:\/\/www.facebook.com\/zgodovinanadlani","article_published_time":"2020-07-03T16:18:01+00:00","article_modified_time":"2020-10-09T13:38:36+00:00","og_image":[{"width":1050,"height":720,"url":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/wp-content\/uploads\/2020\/07\/Ameri\u0161ki-vojaki-na-okopih-novemra-1950-wikipedia.jpg","type":"image\/jpeg"}],"author":"Danijel Osmanagi\u0107","twitter_misc":{"Written by":"Danijel Osmanagi\u0107","Est. reading time":"9 minutes"},"schema":{"@context":"https:\/\/schema.org","@graph":[{"@type":"Article","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/70-let-od-zacetka-korejske-vojne\/#article","isPartOf":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/70-let-od-zacetka-korejske-vojne\/"},"author":{"name":"Danijel Osmanagi\u0107","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#\/schema\/person\/ad67313aad6d9d4f50ef030a86faa0e7"},"headline":"70 let od za\u010detka korejske vojne","datePublished":"2020-07-03T16:18:01+00:00","dateModified":"2020-10-09T13:38:36+00:00","mainEntityOfPage":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/70-let-od-zacetka-korejske-vojne\/"},"wordCount":1769,"commentCount":1,"publisher":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#organization"},"image":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/70-let-od-zacetka-korejske-vojne\/#primaryimage"},"thumbnailUrl":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/wp-content\/uploads\/2020\/07\/Ameri\u0161ki-vojaki-na-okopih-novemra-1950-wikipedia.jpg","keywords":["Ale\u0161 Bebler","Douglas MacArthur","hladna vojna","Ju\u017ena Koreja","kapitalizem","Kim Il Sung","komunizem","Korejska vojna","Ljudska republika Kitajska","OZN","Pjongjang","Seul","Severna Koreja","Sovjetska zveza","Syngman Rhee"],"inLanguage":"en-GB","potentialAction":[{"@type":"CommentAction","name":"Comment","target":["https:\/\/zgodovinanadlani.si\/70-let-od-zacetka-korejske-vojne\/#respond"]}]},{"@type":"WebPage","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/70-let-od-zacetka-korejske-vojne\/","url":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/70-let-od-zacetka-korejske-vojne\/","name":"70 let od za\u010detka korejske vojne - Zgodovina na dlani","isPartOf":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#website"},"primaryImageOfPage":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/70-let-od-zacetka-korejske-vojne\/#primaryimage"},"image":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/70-let-od-zacetka-korejske-vojne\/#primaryimage"},"thumbnailUrl":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/wp-content\/uploads\/2020\/07\/Ameri\u0161ki-vojaki-na-okopih-novemra-1950-wikipedia.jpg","datePublished":"2020-07-03T16:18:01+00:00","dateModified":"2020-10-09T13:38:36+00:00","description":"Letos mineva 70 let od za\u010detka korejske vojne, ki je pomenila prvi ve\u010dji (posredni) spopad med Moskvo in Washingtonom.","breadcrumb":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/70-let-od-zacetka-korejske-vojne\/#breadcrumb"},"inLanguage":"en-GB","potentialAction":[{"@type":"ReadAction","target":["https:\/\/zgodovinanadlani.si\/70-let-od-zacetka-korejske-vojne\/"]}]},{"@type":"ImageObject","inLanguage":"en-GB","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/70-let-od-zacetka-korejske-vojne\/#primaryimage","url":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/wp-content\/uploads\/2020\/07\/Ameri\u0161ki-vojaki-na-okopih-novemra-1950-wikipedia.jpg","contentUrl":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/wp-content\/uploads\/2020\/07\/Ameri\u0161ki-vojaki-na-okopih-novemra-1950-wikipedia.jpg","width":1050,"height":720,"caption":"Ameri\u0161ki vojaki na okopih novembra 1950. Vir: wikipedia."},{"@type":"BreadcrumbList","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/70-let-od-zacetka-korejske-vojne\/#breadcrumb","itemListElement":[{"@type":"ListItem","position":1,"name":"Home","item":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/"},{"@type":"ListItem","position":2,"name":"70 let od za\u010detka korejske vojne"}]},{"@type":"WebSite","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#website","url":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/","name":"Zgodovina na dlani","description":"Zgodovina je u\u010diteljica \u017eivljenja","publisher":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#organization"},"potentialAction":[{"@type":"SearchAction","target":{"@type":"EntryPoint","urlTemplate":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/?s={search_term_string}"},"query-input":{"@type":"PropertyValueSpecification","valueRequired":true,"valueName":"search_term_string"}}],"inLanguage":"en-GB"},{"@type":"Organization","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#organization","name":"Zgodovina na dlani","url":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/","logo":{"@type":"ImageObject","inLanguage":"en-GB","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#\/schema\/logo\/image\/","url":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/wp-content\/uploads\/2023\/08\/cropped-zgodovinanadlani-logo-2023.webp","contentUrl":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/wp-content\/uploads\/2023\/08\/cropped-zgodovinanadlani-logo-2023.webp","width":250,"height":66,"caption":"Zgodovina na dlani"},"image":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#\/schema\/logo\/image\/"},"sameAs":["https:\/\/www.facebook.com\/zgodovinanadlani","https:\/\/x.com\/zgodnadlani"]},{"@type":"Person","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#\/schema\/person\/ad67313aad6d9d4f50ef030a86faa0e7","name":"Danijel Osmanagi\u0107","image":{"@type":"ImageObject","inLanguage":"en-GB","@id":"https:\/\/secure.gravatar.com\/avatar\/e5cc3740beb92483dc93146595417da3598643d6397c5f013836c560865b893f?s=96&d=mm&r=g","url":"https:\/\/secure.gravatar.com\/avatar\/e5cc3740beb92483dc93146595417da3598643d6397c5f013836c560865b893f?s=96&d=mm&r=g","contentUrl":"https:\/\/secure.gravatar.com\/avatar\/e5cc3740beb92483dc93146595417da3598643d6397c5f013836c560865b893f?s=96&d=mm&r=g","caption":"Danijel Osmanagi\u0107"},"url":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/author\/danijel-osmanagic\/"}]}},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/5367","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/5"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=5367"}],"version-history":[{"count":9,"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/5367\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":5384,"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/5367\/revisions\/5384"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/5371"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=5367"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=5367"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=5367"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}