{"id":5454,"date":"2020-10-09T15:36:52","date_gmt":"2020-10-09T13:36:52","guid":{"rendered":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/?p=5454"},"modified":"2021-09-18T20:39:32","modified_gmt":"2021-09-18T18:39:32","slug":"prva-zenska-nogometna-tekma-na-slovenskem","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/prva-zenska-nogometna-tekma-na-slovenskem\/","title":{"rendered":"Prva \u017eenska nogometna tekma na Slovenskem"},"content":{"rendered":"
\"\u017denski
\u017denska nogometna ekipa iz Zagreba konec 30. let. Marica Cimperman je v sredini. Vir: Eduard Hemar \u2013 Slovenci v hrva\u0161kem \u0161portu, str. 50.<\/figcaption><\/figure>\n

Leta 1938 se je v Ljubljani odvila prva in edina mednarodna \u017eenska nogometna tekma pred II. svetovno vojno. Pomerila sta se brnski in zagreb\u0161ki klub, za katerega so nastopile tudi tri Slovenke, sicer odli\u010dne atletinje in hazena\u0161ice.<\/strong><\/p>\n

V \u010dasu med obema svetovnima vojna je (mo\u0161ki) nogomet v Kraljevini SHS\/Jugoslaviji in z njo v Sloveniji do\u017eivljal pravi razcvet, potem ko je svoje korenine pognal \u017ee v prvih letih 20. stoletja. Sredi\u0161\u010de nogometa v dr\u017eavi in \u0161porta nasploh je bilo v Zagrebu, ob njem pa so se razvili novi mo\u010dni \u0161portni centri, predvsem v Beogradu, \u010demur je sledila tudi organizacija. Njen vrh je predstavljala Jugoslovanska nogometna zveza s sede\u017eem v Zagrebu, ni\u017eje so bile podzveze, ki niso bile zaokro\u017eene po narodnih teritorijih, temve\u010d po transportnih povezavah, z izjemo Ljubljanske nogometne podzveze (LNP). Mimogrede v Ljubljani je bil tudi sede\u017e Jugoslovanske zimsko-\u0161portnega zveze, Jugoslovanske sokolske zveze (do 1929) in Jugoslovanske orlovske zveze.<\/p>\n

\u017denski nogomet v Angliji<\/strong><\/h5>\n

Temu pa za razliko od nekaterih drugih evropskih dr\u017eav ni sledil \u017eenski nogomet. Na Otoku je denimo od konca 19. stoletja ta naglo rasel kljub sprva negativnim komentarjem, da ta \u0161port ni primeren za \u017eenske. \u0160e posebej mu je zalet dala I. svetovna vojna, ko se je ob odsotnosti mo\u0161kih, ki so od\u0161li v strelske jarke, pove\u010dalo zaposlovanje \u017eensk, tudi v tovarnah, kjer so delavke ponekod odmore pre\u017eivljale ob brcanju \u017eoge. Razvili so se klubi, ki so privabljali vse ve\u010d gledalcev, celo do 50.000. V za\u010detku 20. let naj bi v Angliji tako delovalo okoli 150 klubov, leta 1920 pa se je angle\u0161ki klub prvi\u010d pomeril na mednarodni tekmi s pari\u0161ko ekipo. A leta 1921 je ob \u017ee omenjenih kritikah o neprimernosti tega \u0161porta za \u017eenske sledil \u0161e hladen tu\u0161 s strani britanske nogometne zveze (FA), ki je prepovedala igranje \u017eenskih tekem na igri\u0161\u010dih klubov \u010dlanov zveze. To je prekinilo naraven razvoj panoge, sledil je upad, a ne tudi njegov konec, \u010deprav je bila prepoved v veljavi kar pol stoletja, vse do leta 1971.[1]<\/a> Tega leta je nato UEFA priporo\u010dila nacionalnim zvezam naj pod svoje okrilje vzamejo \u017eenski nogomet, kar je povzro\u010dilo njegovo rast in razvoj po evropskih dr\u017eavah.<\/p>\n

\u017denska telesna kultura v Jugoslaviji<\/strong><\/h5>\n

Razmere za razvoj \u017eenskega nogometa v Kraljevini SHS\/Jugoslaviji so bile nekolike druga\u010dne od oto\u0161kih oziroma razvitej\u0161ih zahodnih sosed. Dr\u017eava na prehodu iz starega v moderno se je le po\u010dasi modernizirala, bila je strogo centralisti\u010dna, hkrati pa je ve\u010dina prebivalstva \u017eivelo na pode\u017eelju in se pre\u017eivljalo s kmetijstvom. To je narekovalo tudi odnos in vlogo \u017eenske v dru\u017ebi. Seveda so bile razmere po dr\u017eavi zelo razli\u010dne, zato je bil tudi ta odnos razli\u010den. \u010ce pogledamo samo slovensko telesno kulturo, je \u017eenska \u017ee od za\u010detka zasedala pomembno vlogo v Sokolu pa tudi v katoli\u0161kem Orlu, saj so oboji telesna aktivnost obeh spolov izpostavljali kot temelj zdravemu in mo\u010dnemu narodu.<\/p>\n

\"\"
Hazena dru\u017eina SK Ilirije v 20. letih. \u010cetrta z leve je Anica Oman, peta pa Fani Bernik. Vir: arhiv Fakultete za \u0161port.<\/figcaption><\/figure>\n

Enako je veljalo za \u0161port. Slovenska revija Sport je konec leta 1920 zapisala, da je konec \u010dasov, ko so \u00bbsmatrali \u017eeno samo za ne\u017eno, idealno bitje polno sentimentalnosti\u00ab, saj danes vodijo \u00bbva\u017ene vloge \u010dlove\u0161tva\u00ab. Ob izpostavljanju zdravstvene komponente, v reviji niso pozabili omeniti zabavne vloge \u0161porta, a dodali tudi, da \u017eenska v \u0161portu ne sme biti \u00bbrazuzdana\u00ab, mora polagati \u00bbprecej\u0161njo va\u017enost na gracijoznost, eleganco in elasticiteto gibov, ker bi se bilo sicer bati, da preide v surovost\u00ab. Kot najprimernej\u0161o panogo so priporo\u010dali lahko atletiko, od drugih \u0161portov pa \u0161e posebej plavanje in turistiko (hoja v hribe). Nogomet iz moralnega ozira so nasprotno ozna\u010dili za neprimernega, \u010deprav se je ta ponekod v ve\u010djih tujih mestih \u017ee pojavljal.[2]<\/a> Kot priporo\u010dljive panoge za \u017eenske so sicer predlagali tudi tenis, jahanje, kriket in pa hazeno.[3]<\/a> Pomisleki o udele\u017ebi \u017eensk v drugih \u0161portih kot sta \u017ee omenjeni nogomet ali pa na primer hokej so v ve\u010dini leteli na surovost igre, ki lahko \u017eenskam \u0161kodujejo iz zdravstvenega vidika, predvsem kot bodo\u010de matere, \u010detudi so \u017ee dokazale, da jih lahko uspe\u0161no izvajajo.[4]<\/a><\/p>\n

Prvi \u017eenski nogometni klubi v dr\u017eavi<\/strong><\/h5>\n

V drugi polovici 30. let se je politi\u010dna in gospodarska slika v jugoslovanski dr\u017eavi \u2013 konec \u0161estojanuarske diktature in okrevanje po gospodarski krizi \u2013 nekoliko spremenila, kar se je odrazilo tudi na dru\u017ebenem polju. Znanilec sprememb na nogometnem polju so bili \u010dasopisni \u010dlanki iz druge polovice 30. let, ki za\u010dnejo prina\u0161ati novice o formiranju \u017eenskega nogometa v sosednjih dr\u017eavah, od Avstrije, \u010ce\u0161koslova\u0161ke pa do Romunije. Prelomno je bilo verjetno gostovanje dveh avstrijskih \u017eenskih ekip (Austria in Vindobona), ki sta na svoji turneji leta 1937 odigrali tekmo v Zagrebu in Borovu pri Vukovarju. To je spro\u017eilo snovanje \u017eenske nogometne sekcije istega leta, pri \u010demer so se najprej obrnili po pomo\u010d na Jugoslovansko nogometno zvezo, ki pa jih je zavrnila z izgovorom, da ta \u0161port ni primeren za \u017eenske. Tako jim ni preostalo drugega kot da s snovanjem klubov za\u010dnejo samostojno \u00bbod spodaj\u00ab.[5]<\/a><\/p>\n

Turneja H\u0160K Zagreb in DFK Brno<\/strong><\/h5>\n

Razvoj je so\u010dasno stekel iz ve\u010d sredi\u0161\u010d. Eden takih je bil kraj Borovo, kjer je moderno tovarno postavila podru\u017enica znane \u010de\u0161ke tovarne obutve Bata. Leta 1937 je zaposlovala preko 4000 delavcev iz cele dr\u017eave, ki so ob finan\u010dni pomo\u010di podjetja oblikovali mo\u0161ko nogometno sekcijo, \u017eensko sekcijo hazene in druge. V mati\u010dni tovarni na \u010ce\u0161kem je v tem \u010dasu delovala tudi \u017eenska nogometna sekcija, verjetno po vzoru katere se je oktobra 1937 kot prva v Jugoslaviji oblikovala \u0161e v Borovu. Le mesec dni kasneje so jim sledili v Zagrebu, kjer so iniciativo prevzeli v Hrvatskem \u0161portskem klubu (H\u0160K) Zagreb. Med prvimi igralkami tega kluba sre\u010damo tri Slovenke: Marico Cimperman, Fani Bernik in Anico Oman. Sledilo je ustanavljanje \u017eenskih sekcij pri zagreb\u0161kih klubih HA\u0160K, H\u0160K Maksimir in SK Jugoslavija ter pri vara\u017edinski \u0160K Slaviji.[6]<\/a><\/p>\n

\"Fani
Fani Bernik. Vir: dlib<\/figcaption><\/figure>\n

V \u017eelji po populariziranju te igre po dr\u017eavi je H\u0160K Zagreb skupaj s Prvim \u010de\u0161koslova\u0161kim \u017eenskim nogometnim klubom Brno (Prvn\u00ed \u010ceskoslovensk\u00fd  D\u00e1msk\u00fd  Fotbalov\u00fd  Klub \u2013 1. \u010dsl DFK Brno) v juliju in avgustu leta 1938 izpeljal manj\u0161o turnejo po jugoslovanskih nogometnih sredi\u0161\u010dih. Brnski klub je takrat obstajal \u017ee tri leta in premagoval dobre doma\u010de klube in klube iz sosednje Avstrije. Prva uradna mednarodna \u017eenska nogometna tekma med omenjenima kluboma je potekala 23. julija 1938 na stadionu HA\u0160K-a na Maksimiru pred 12.000 gledalci, zmagoviti gol za zagreb\u0161ki klub pa je dosegla Marica Cimperman. Ekipi sta se nato pomerili \u0161e v Vara\u017edinu, Banjaluki, Beogradu in na koncu v Ljubljani. Novinarski odzivi so bili razli\u010dni, od navdu\u0161enega pisanja v Vara\u017edinu do znanih kritik, da nogomet ni za \u017eenske v beograjskem in ljubljanskem tisku. Do podobnih nasprotnih pogledov je sicer prihajalo tudi po drugih evropskih dr\u017eavah.[7]<\/a><\/p>\n

Prva mednarodna \u017eenska nogometna tekma v Ljubljani<\/strong><\/h5>\n

O omenjenih tekmah so na kratko poro\u010dali tudi osrednji slovenski \u010dasopisi dnevniki. A \u010de so bili sprva \u010dlanki ve\u010dinoma brez (konkretnih) kritik \u017eenskega nogometa, pa z negativnimi besedami niso ve\u010d var\u010devali po tekmi v Ljubljani. Ta se je ob pomo\u010di SK Ljubljane, osrednjega mestnega kluba, odvila 7. avgusta 1938 na njegovem be\u017eigrajskem stadionu.[8]<\/a> Pred pribli\u017eno 1000 gledalci,[9]<\/a> enako kot v Beogradu, je najprej potekala predtekma med rezervnim mo\u0161tvom SK Ljubljane in SK Reko z Vi\u010da, nato pa je sledila prva mednarodna \u017eenska nogometna tekma na Slovenskem. Ta se je kon\u010dala z 2:2, pri \u010demer sta za zagreb\u0161ki klub gol dosegli Slovenki Marica Cimperman in Fani Bernik.<\/span><\/p>\n

\u010ce pobli\u017ee pogledamo osrednje ljubljanske\/slovenske \u010dasopise, liberalni Jutro<\/em> in Slovenski narod<\/em> ter katoli\u0161ki Slovenec<\/em>, so si bili enotni v prepri\u010danju, da je \u017eenski nogomet neprimeren, \u00bbin nuce nogometna karikatura, izrodek, ki je bil v \u0161portno resnih dr\u017eavah \u017ee odstranjen \u2013 ali pa je vse napeljano, da bo v kratkem odstranjen\u00ab.[10]<\/a> Jutro<\/em> in Slovenec<\/em> sta v dalj\u0161ih prispevkih po\u0161teno okrcala tehni\u010dno in takti\u010dno (ne)znanje igralk, njihovo fizi\u010dno pripravljenost in hitrost. \u00bbMicke so letele za \u017eogo, jo dvigale kakor s \u00bb\u0161efljo\u00ab, tekale tja, kamor \u017eoga po pametnem prevdarku zanesljivo ne bi mogla priti, se stiskale v jate kakor pia\u0161\u010deta, padale in lovile sapo,\u00ab[11]<\/a> je bil posmehljiv Slovenec<\/em>. Ni\u010d kaj manj piker ni bilo niti Jutro<\/em>, ki je tekmo ozna\u010dilo za primer \u00bbkako so igrali nogomet na\u0161i predniki\u00ab in prikaz \u00bbproblemov, s katerimi so se borili pradedje, ko so orali nogometno ledino\u00ab.[12]<\/a> Ob tem naj bi se gledalci izredno zabavali, \u010deprav so prireditev zapu\u0161\u010dali z me\u0161animi ob\u010dutki. Nekateri so menili, da igra ni primerna za \u017eenske, drugi nasprotno, da naj tudi njim prina\u0161a veselje, spet tretji, da je zadeva \u00bbprav prijetno zabavna\u00ab.<\/p>\n

\"\"
SP 1934. Z leve Cimperman, Lovren\u010di\u0107, Gr\u0161eti\u0107, Bobinsky, Radovi\u0107 – Kun\u0161tek, Tonkovi\u0107, Tonkovi\u0107 – Cuvaj, Bernik, Oman. Vir Eduard Hemar \u2013 Slovenci v hrva\u0161kem \u0161portu, str. 51.<\/figcaption><\/figure>\n

Pisec Jutra<\/em> se je postavil na stran nasprotnikov \u017eenskega nogometa, s pripombo, da je \u00bbnerazumljivo, zakaj pe\u0161\u010dica \u017ee tako malo\u0161tevilnih \u017eensk v na\u0161em \u0161portu sili v panogo, ki \u0161e med mo\u0161kimi ne spada med najbolj neopore\u010dne, bodisi s telesno ali du\u0161evno vzgojne strani\u00ab.[13]<\/a> Edino svetlo to\u010dko so videli v dobri igri slovenskih nogometa\u0161ic, ki jih je navdu\u0161eno pozdravilo ljubljansko ob\u010dinstvo.<\/p>\n

Slovenke, ki so pustile velik \u0161portni pe\u010dat<\/strong><\/h5>\n

Kako jih tudi ne bi, ko pa gre za dekleta, ki so v 20. in 30. letih pustile velik vtis v slovenskem in jugoslovanskem \u0161portu. Marija (Marica) Cimperman, Fran\u010di\u0161ka (Fani) Bernik in Anica Oman so bile vsestranske \u0161portnice, v prvi vrsti atletinje in hazena\u0161ice ter svetovne prvakinje na drugem svetovnem prvenstvu v hazeni, ki je potekalo v okviru \u010detrtih \u017denskih \u0161portnih iger v Londonu leta 1934. Ve\u010d o njihovih izjemnih \u0161portnih poteh bomo pisali kdaj drugi\u010d, a na kratko naj izpostavimo, da so vse nastopale za dr\u017eavno reprezentanco tako v atletiki kot hazeni, Cimpermanova tudi v namiznem tenisu, sicer pa v razli\u010dnih disciplinah dosegale slovenske in dr\u017eavne rekorde, Bernikova celo neuraden svetovni rekord.<\/p>\n

V boj za jugoslovansko \u017eensko nogometno zvezo<\/strong><\/h5>\n

Na valovih uspehov so hrva\u0161ki \u017eenski nogometni klubi \u017ee pred turnirjem za\u010deli razmi\u0161ljati o ustanovitvi lastne nogometne zveze in prvenstva. Na pobudo H\u0160K Zagreb je 14. junija 1938 potekal ustanovni zbor Jugoslovanske \u017eenske nogometne zveze (Jugoslovenski \u017eenski lopta\u010dko-nogometni savez \u2013 J\u017dLNS), na katerem so sprejeli predlog pravil, ki so bila posnetek pravil Jugoslovanske nogometne zveze, in jih poslali v potrditev pristojnim organom. Policija je pravila potrdila, zataknilo pa se je pri potrjevanju na Ministrstvu za telesno vzgojo. V \u010dasu njegovega odlo\u010danja se je pojavilo ve\u010d naklonjenih in nasprotujo\u010dih \u010dasopisnih \u010dlankov in mnenj. Proti \u017eenskemu nogometu so med drugimi nastopili tudi Zveza \u017eenskih \u0161portov (Savez \u017eenskih sportova) in njena beograjska podzveza[14]<\/a> ter nekatere uveljavljene \u0161portne delavke.<\/p>\n

Ministrstvo se je obrnilo po dodatno strokovno mnenje \u0161e na Glavni sanitetni svet pri Ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje, v katerem so sodelovali najuglednej\u0161i zdravniki v dr\u017eavi. Tudi ti so konec leta 1938 podali negativno mnenje, predvsem v lu\u010di bodo\u010de \u0161kode pri nose\u010dnosti in nasploh nastopili proti te\u017ekim \u0161portom kot so poleg nogometa \u0161e boks, rokoborba, skakanje in rekorderska atletika. Marca 1939 je Ministrstvo dokon\u010dno zavrnilo pravila J\u017dLNS in pozvalo k prepre\u010ditvi \u0161irjenje tega \u0161porta, s \u010dimer je bil dejansko obsojen na propad.[15]<\/a><\/p>\n\n\n

Viri in literatura<\/strong><\/p>\n\n\n\n