{"id":5495,"date":"2020-11-04T18:45:15","date_gmt":"2020-11-04T17:45:15","guid":{"rendered":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/?p=5495"},"modified":"2020-11-19T11:43:47","modified_gmt":"2020-11-19T10:43:47","slug":"imenitna-ljubljanska-druzina-dolnicar","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/imenitna-ljubljanska-druzina-dolnicar\/","title":{"rendered":"Imenitna ljubljanska dru\u017eina Dolni\u010dar"},"content":{"rendered":"
\"\"<\/a>
Ljubljanski pravnik, antikvar in mestni zgodovinar Janez Gregor Dolni\u010dar. Vir: wikimedia.<\/figcaption><\/figure>\n

Dru\u017eina Dolni\u010dar je bila najpomembnej\u0161a ljubljanska me\u0161\u010danska dru\u017eina intelektualcev 17. in 18. stoletja, ki je tlakovala pot ljubljanskemu baroku in zanimanju za anti\u010dno Emono.<\/strong><\/p>\n

Leta 1626 se je rodil ljubljanski mestni sodnik in \u017eupan Janez Krstnik Dolni\u010dar. Izhajal je iz \u0161entjan\u0161kega predmestja, ki obsega obmo\u010dje dana\u0161nje Trubarjeve ceste, kjer so bivali predvsem obrtniki in rokodelci. Tudi njegov o\u010de, ki se je ukvarjal z usnjarstvom, je imel tam svojo trgovino. Janez Krstnik se je \u0161olal na ljubljanskem jezuitskem kolegiju, po o\u010detovi smrti leta 1646 pa je odpotoval na Dunaj. Po kraj\u0161i zaposlitvi in dodatnem izobra\u017eevanju v cesarski prestolnici, se je novembra 1649 vrnil v Ljubljano ter se poro\u010dil z Marijo Ano, h\u010derko ljubljanskega \u017eupana Ludvika Sch\u00f6nlebna, s katero sta imela \u0161est otrok. \u010cez dve leti so ga kot sina ljubljanskega me\u0161\u010dana sprejeli brez pla\u010dila, nadvse hitro pa se je povzpel v hierarhiji mestne uprave.<\/p>\n

Leta 1651 je postal \u010dlan mestnega zunanjega sveta, nato ni\u017eji \u0161pitalski mojster in kmalu zatem \u0161e kot notranji svetnik \u010dlan notranjega mestnega sveta. V vlogi vi\u0161jega mestnega blagajnika je sodeloval pri sprejemu novega cesarja Leopolda I. leta 1660 in slavnost opisal v svoji kroniki, ki jo je pisal od sredine 17. stoletja.<\/p>\n

Pozla\u010dena ladja za cesarja<\/strong><\/h5>\n

Sredi julija 1660 je cesar Leopold I. sporo\u010dil de\u017eelnim stanovom, da bo osebno sprejel njihovo poklonitev. Cesarjev prihod je bil za\u017eelen dogodek za doma\u010de plemstvo, visoke cerkvene dostojanstvenike, mesto in za prebivalce. V mestu so se za\u010dele priprave. Z de\u017eele so pripeljali 38 velikih sodov dragocenih vin, me\u0161\u010dani pa so darovali \u0161e \u0161estnajst sodov la\u0161kega vina, sod malvazije, \u0161est debelih volov in sto vre\u010d ovsa za cesarjevee konje. Cesarjevi slu\u017eabniki so po ljubljanskih hi\u0161ah pripravili preno\u010di\u0161\u010da za cesarjevo spremstvo, ki je proti Ljubljani potoval iz Celovca, na svoji poti pa se je ustavil v Tr\u017ei\u010du in Kranju. Pred prihodom v Ljubljano je Leopold 6. septembra potrdil mestne pravice. Na dana\u0161nji dan pred 360 leti je cesar popoldne prispel v \u0160entvid, kjer je bil slovesni sprejem z oboro\u017eenim me\u0161\u010danstvom.<\/p>\n

Ko se je cesar pribli\u017eal mestnemu obzidju, ga je nagovoril \u017eupan Janez pl. Steringer in mu na bar\u017eunasti blazini izro\u010dil mestne klju\u010de, vsi notranji mestni svetniki pa so cesarju poljubili roko. Nato se je cesar pod zelo dragocenim baldahinom, ki ga je nosilo osem notranjih svetnikov, odpravil od vicedomskih vrat na lontov\u017e, kjer je stala oboro\u017eena skupina me\u0161\u010danov pod poveljstvom Ludvika Sch\u00f6nlebna, od tod pa \u010dez most na trg v stolnico sv. Nikolaja. Cesar je preno\u010deval v \u0161kofijskem dvorcu, kjer ga je zbor me\u0161\u010danov stra\u017eil no\u010d in dan. Ob tej prilo\u017enosti je bilo mesto slavnostno okra\u0161eno, pono\u010di pa potopljeno v morje lu\u010di. V naslednjih dnevih so potekale posvetne in cerkvene slovesnosti, stanovi pa so se cesarju poklonili 13. septembra. Kranjska gospoda je za to prilo\u017enost zbrala 15 ladij. V \u010dast cesarju so naro\u010dili italijanske tesarje, ki so naredili ladjo, s katero se je vozil Leopold. Ladje so vodili italijanski \u010dolnarji, cesarjeva ladja pa je bila bogato izrezljana, poslikana in pozla\u010dena, njeno notranjost je krasilo rde\u010de sukno, mize in klopi pa rde\u010di \u017eamet. Na jamboru so bila tri jadra iz rde\u010de in bele tkanine, na obeh koncih ladje sta bila topova, na kljunu pa je kip boginje Fortune s svilenim jadrom.<\/p>\n

\"\"<\/a>
Sodobna upodobitev Valvasorjeve Ljubljane druge polovice 17. stoletja pred ljubljanskimi mestnimi vrati. Vir: wikimedia.<\/figcaption><\/figure>\n

Na tej ladji so se vozili poleg cesarja \u0161e vojvoda in najvi\u0161ji dostojanstveniki s slu\u017ein\u010dadjo. Cesarski ladji je sledilo 15 manj\u0161ih s spremstvom in kranjsko posvetno in cerkveno gosposko. Mestna ladja je bila zelena, na njeni \u0161pi\u010dasti strehi pa je orel dr\u017eal v krempljih mestni grb. Konvoj ladij se je vozil eno uro gor po Ljubljanici, ob vra\u010danju v ve\u010dernih urah pa so z gradu pozdravljali z grmenjem topov. Cesar se je iz Ljubljane odpeljal 15. septembra na prekrasni ladji do Vrhnike, od koder je odpotoval proti Gorici. Zve\u010der 4. oktobra se je Leopold na ladji vrnil v Ljubljano, ki ga je spet slavnostno sprejela.<\/p>\n

Ljubljanska kronika treh generacij Dolni\u010darjev<\/strong><\/h5>\n

Janez Krstnik Dolni\u010dar je v svojo kroniko vpisoval tudi podatke o ljubljanskem dogajanju, to pisanje sta nadaljevala sin Janez Gregor in vnuk Jo\u017eef Anton. V mandatih 1663\/64 in 1667\/70 je opravljal funkcijo ljubljanskega mestnega sodnika. Po odstopu svojega predhodnika je septembra 1672 prvi\u010d postal ljubljanski \u017eupan, \u017eupanoval pa je \u0161e v letih 1673\u20131675, 1679\u20131681 in bil \u0161e leta 1692, \u0161tiri mesece pred smrtjo izvoljen. Po strahotnem po\u017earu leta 1660 je Janez Krstnik Dolni\u010dar pripomogel, da so za\u010deli zidati cerkev sv. Florijana na Gornjem trgu in bil tudi njen prvi klju\u010dar. Leta 1665 je kupil hi\u0161o poleg ljubljanskega magistrata, t. i. Dolni\u010darjeva ali Galetova hi\u0161a je leta 1891 pre\u0161la v mestno lastnino in je danes sestavni del mestne hi\u0161e kot njen desni trakt, v njo pa po za\u010dasno naselili mestni stavbni urad, vodovodno upraviteljstvo in Mestno hranilnico ljubljansko, ki je dobila svoje prostore v pritli\u010dju.<\/p>\n

Janez Krstnik Dolni\u010dar je pod vplivom svaka Sch\u00f6nlebna poskrbel za odli\u010dno izobrazbo obeh sinov doma v avstrijskih de\u017eelah kot v Italiji in tako posredno omogo\u010dil razvoj baro\u010dne umetnostne in kulturne dejavnosti v Ljubljani. Leta 1688 je cesar Janezu Krstniku in sinovoma podelili plemi\u0161ki naziv von Thalberg. Naslednje leto je s sinovoma postal \u010dlan nove verske dru\u017ebe Societas Unitorum, imenovane tudi Bratov\u0161\u010dina sv. Dizme, kateri \u010dlani so smeli postati samo \u00bbpoplemenitniki in doktorji<\/em>\u00ab. Janez Krstnik Dolni\u010dar je umrl leta 1692, njegov pogreb pa so v sprevodu do stare stolnice sv. Nikolaja, kjer so ga polo\u017eili poleg \u017eene, pospremili \u0161tevilni ljubljanski me\u0161\u010dani.<\/p>\n

Ljubljansko baro\u010dno vrenje preobrazi mesto<\/strong><\/h5>\n

Njegova sinova pravnik Janez Gregor in duhovnik Janez Anton sta zaslu\u017ena, da je Ljubljana v za\u010detku 18. stoletja dobila baro\u010dno prenovo z novo ljubljansko stolnico, semeni\u0161ko knji\u017enico kot prvo javno znanstveno knji\u017enico na Kranjskem in bila med ustanovitelji znamenitih akademij.<\/p>\n

\"\"<\/a>
Stolni dekan ljubljanske \u0161kofije Janez Anton Dolni\u010dar, doktor filozofije in teologije ter vodja gradnje nove baro\u010dne ljubljanske stolnice. Vir: wikimedia.<\/figcaption><\/figure>\n

Javne in zasebne knji\u017enice, ki so jih kranjski plemi\u010di in me\u0161\u010dani obiskovali v \u010dasu svojih \u0161tudijskih potovanj (fr.\u00a0Grand Tour<\/em>) in poslovnih obiskov tujine, so postale vzor tudi za nastanek prve javne knji\u017enice v Ljubljani in na Slovenskem. \u017de leta 1693 ustanovljena Academia operosorum, dru\u017eba humanisti\u010dno izobra\u017eenih plemi\u010dev, me\u0161\u010danov in cerkvenih dostojanstvenikov, si je med drugim zadala cilj ustanoviti in zgraditi javno znanstveno knji\u017enico. To se je zgodilo 30. maja 1701, ko so operozi ljubljanski \u0161kof \u017diga Kri\u0161tof Herberstein, pro\u0161t Janez Krstnik Pre\u0161eren in dekan Janez Anton Dolni\u010dar podpisali ustanovno listino Javne \u0161kofijske knji\u017enice.<\/p>\n

Tovrstne akademije so nastale po zgledu renesan\u010dnih in humanisti\u010dnih ustanov, ki so vzcvetele od 15. stoletja naprej v italijanskih dr\u017eavah, kasneje pa zazvenele tudi drugod na evropskem kontinentu.\u00a0Z nastankom Accademie operosorum se tudi Ljubljana odpre novi umetnostni smeri iz Italije. \u010cas prve polovice 18. stoletja je v mestu zraslo ne\u0161teto novih baro\u010dnih pala\u010d, cerkva, poslikav in drugih umetnin. Med letoma 1701 in 1706 je po na\u010drtih rimskega arhitekta Andrea Pozza, najslavnej\u0161ega italijanskega arhitekta tedanjega \u010dasa, zrasla dana\u0161nja stolnica, \u0161ele 1841 pa je dobila tudi kupolo. Notranj\u0161\u010dino cerkve so okrasili tedanji vrhunski umetniki in kiparji, med katerimi je bil tudi slikar Giulio Quaglio. Sloviti slikar je najpomembnej\u0161i predstavnik baro\u010dnega slikarstva na Slovenskem in avtor iluzionisti\u010dne poslikave ljubljanske stolnice. Stolnici je podaril ve\u010d svojih oljnatih slik, s freskami pa je okrasil dvorano ljubljanske pala\u010de grofa Ferdinanda Barba na Gosposki ulici.<\/p>\n

Prvi ljubljanski umetnostni zgodovinar<\/strong><\/h5>\n

Ale\u0161 \u017diga Dolni\u010dar (Alexius Sigismund Thalnitscher von Thalberg) je bil sin pravnika in zgodovinarja Janeza Gregorja Dolni\u010darja, glavnega tajnika Akademije operozov in ne\u010dak stolnega dekana Janeza Antona Dolni\u010darja. Ale\u0161 \u017diga Dolni\u010dar pl. Thalberg je bil kljub kratkemu \u017eivljenju eden najpomembnej\u0161ih operozov. \u017de od majhnega je odra\u0161\u010dal v intelektualno spodbudnem okolju in kmalu postal poznavalec sodobne italijanske umetnosti in kulture. Svojo prvo izobrazbo je prejel na ljubljanskem jezuitskem kolegiju, nato pa je \u0161tudiral filozofijo v Gorici. Zadnjih pet let svojega \u017eivljenja je pre\u017eivel v Italiji na \u0161tudiju in popotovanjih. \u0160tudij v Perugii, kjer je dosegel doktorat civilnega in cerkvenega prava, je izbral zato, ker je tu od 1701 \u017eivel upokojeni ljubljanski \u0161kof \u017diga Kri\u0161tof Herberstein, s katerim so Dolni\u010darji sodelovali pri prenovi Ljubljane. V Rimu je postal \u010dlan presti\u017ene Akademije Arkadijcev, kjer se je posve\u010dal govorni\u0161tvu, preu\u010devanju umetnosti in risanju.<\/p>\n

\"\"<\/a>
Poosebljenje Emone po Dolni\u010darju. Vir: wikimedia.<\/figcaption><\/figure>\n

V doma\u010do Kranjsko je o\u010detu po\u0161iljal pisma z nasveti gradnje nove stolnice, ki jo je vodil njegov stric. Ale\u0161 \u017diga je veliko svojega \u010dasa posvetil branju in \u0161tudijem risanja ter umetnosti, zlasti cerkvene arhitekture. \u017de ob skupnem potovanju z o\u010detom v Gorico, Benetke in Padovo leta 1703 je verjetno nastal na\u010drt za ustanovitev ljubljanske umetnostne in risarske akademije. Ale\u0161 \u017diga Dolni\u010dar velja za prvega opisovalca umetnostnozgodovinskih spomenikov in avtorja ve\u010d potopisnih spisov. Za seboj je pustil obse\u017eno knji\u017eno zbirko in ve\u010d lastnih rokopisnih del s prete\u017eno retorsko in umetnostno vsebino, med njimi opise Benetk, Padove, Perugie in Rima, ki so danes deloma ohranjeni v Semeni\u0161ki knji\u017enici.<\/p>\n

Zadnje potovanje na jug Italije je bil zanj usodno, saj je v Neaplju, kjer si je nameraval ogledati mestne znamenitosti in umetnostno kulturne spomenike, komaj triindvajsetletnega pokopala mrzlica. O mestu umetnikov in filozofov, monumentalnih pala\u010d in trgov je dolgo \u010dasa veljal rek za vse njegove obiskovalce: videti Neapelj in umreti. Mesto je veljalo za enega najlep\u0161ih in najstarej\u0161ih\u00a0 v Evropi, tam pa je svoje zadnje dneve pre\u017eivel tudi mladi ljubljanski pravnik, ki je v prestolnici ob Vezuvu izdihnil 6. oktobra 1708.<\/p>\n

\u00bbLjubljana, izmed avstrijskih mest najstarej\u0161a<\/em>\u00ab<\/strong><\/h5>\n

Po nepri\u010dakovani smrti mladega intelektualca so bili rokopisi in knjige poslani k o\u010detu v Ljubljano, ki je nekaj let zatem v sinovem spisu o opisu Benetk, pripisal znamenito hvalnico Ljubljani: \u00bbLjubljana, izmed avstrijskih mest najstarej\u0161a, nadvse slove\u010da po prijetnosti, odli\u010dnosti, znanostih in \u0161kofiji, preslavnega zgodovinarja Sch\u00f6nlebna domovina, vrvi od ljudi. Trdnjava, ki se dviga nad njo, je bila dovolj odli\u010dna, da je bila neko\u010d sede\u017e tribunalov<\/em>.\u00ab S temi besedami se je navezoval na starodavne korenine ljubljanske mestne naselbine, ki so segale od Jazonovih argonavtov do Emone in izoblikoval idejno podlago za znanstveno, kulturno in umetnostno prenovo Ljubljane v duhu baroka po vzoru ob\u010dudovanih italijanskih mest.<\/p>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Dru\u017eina Dolni\u010dar je bila najpomembnej\u0161a ljubljanska me\u0161\u010danska dru\u017eina intelektualcev 17. in 18. stoletja, ki je tlakovala pot ljubljanskemu baroku in zanimanju za anti\u010dno Emono.<\/p>","protected":false},"author":4,"featured_media":5500,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_acf_changed":false,"_monsterinsights_skip_tracking":false,"_monsterinsights_sitenote_active":false,"_monsterinsights_sitenote_note":"","_monsterinsights_sitenote_category":0,"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[3050,3047,3048,334,3052,3046,3051,3053,55,813,3049,816,271],"class_list":["post-5495","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-uncategorized","tag-academia-operosorum","tag-ales-ziga-dolnicar","tag-alexius-sigismund-thalnitscher-von-thalberg","tag-barok","tag-cesar-leopold-i","tag-dolnicar","tag-janez-krstnik-dolnicar","tag-janez-ludvik-schonleben","tag-ljubljana-2","tag-mescanstvo","tag-operozi","tag-plemstvo","tag-stolnica-sv-nikolaja"],"acf":[],"yoast_head":"\nImenitna ljubljanska dru\u017eina Dolni\u010dar - Zgodovina na dlani<\/title>\n<meta name=\"description\" content=\"Dru\u017eina Dolni\u010dar je bila najpomembnej\u0161a ljubljanska dru\u017eina intelektualcev 17. in 18. stoletja, ki je tlakovala pot ljubljanskemu baroku in zanimanju za Emono.\" \/>\n<meta name=\"robots\" content=\"index, follow, max-snippet:-1, max-image-preview:large, max-video-preview:-1\" \/>\n<link rel=\"canonical\" href=\"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/imenitna-ljubljanska-druzina-dolnicar\/\" \/>\n<meta property=\"og:locale\" content=\"en_GB\" \/>\n<meta property=\"og:type\" content=\"article\" \/>\n<meta property=\"og:title\" content=\"Imenitna ljubljanska dru\u017eina Dolni\u010dar - Zgodovina na dlani\" \/>\n<meta property=\"og:description\" content=\"Dru\u017eina Dolni\u010dar je bila najpomembnej\u0161a ljubljanska dru\u017eina intelektualcev 17. in 18. stoletja, ki je tlakovala pot ljubljanskemu baroku in zanimanju za Emono.\" \/>\n<meta property=\"og:url\" content=\"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/imenitna-ljubljanska-druzina-dolnicar\/\" \/>\n<meta property=\"og:site_name\" content=\"Zgodovina na dlani\" \/>\n<meta property=\"article:publisher\" content=\"https:\/\/www.facebook.com\/zgodovinanadlani\" \/>\n<meta property=\"article:published_time\" content=\"2020-11-04T17:45:15+00:00\" \/>\n<meta property=\"article:modified_time\" content=\"2020-11-19T10:43:47+00:00\" \/>\n<meta property=\"og:image\" content=\"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/wp-content\/uploads\/2020\/11\/Janez_Gregor_Dolnicar-scaled.jpg\" \/>\n\t<meta property=\"og:image:width\" content=\"1836\" \/>\n\t<meta property=\"og:image:height\" content=\"2560\" \/>\n\t<meta property=\"og:image:type\" content=\"image\/jpeg\" \/>\n<meta name=\"author\" content=\"dr. David Petelin\" \/>\n<meta name=\"twitter:label1\" content=\"Written by\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:data1\" content=\"dr. David Petelin\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:label2\" content=\"Est. reading time\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:data2\" content=\"9 minutes\" \/>\n<script type=\"application\/ld+json\" class=\"yoast-schema-graph\">{\"@context\":\"https:\\\/\\\/schema.org\",\"@graph\":[{\"@type\":\"Article\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/imenitna-ljubljanska-druzina-dolnicar\\\/#article\",\"isPartOf\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/imenitna-ljubljanska-druzina-dolnicar\\\/\"},\"author\":{\"name\":\"dr. David Petelin\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#\\\/schema\\\/person\\\/556c11afba2fa97494469f762e3d3137\"},\"headline\":\"Imenitna ljubljanska dru\u017eina Dolni\u010dar\",\"datePublished\":\"2020-11-04T17:45:15+00:00\",\"dateModified\":\"2020-11-19T10:43:47+00:00\",\"mainEntityOfPage\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/imenitna-ljubljanska-druzina-dolnicar\\\/\"},\"wordCount\":1812,\"commentCount\":0,\"publisher\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#organization\"},\"image\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/imenitna-ljubljanska-druzina-dolnicar\\\/#primaryimage\"},\"thumbnailUrl\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2020\\\/11\\\/Janez_Gregor_Dolnicar-scaled.jpg\",\"keywords\":[\"Academia operosorum\",\"Ale\u0161 \u017diga Dolni\u010dar\",\"Alexius Sigismund Thalnitscher von Thalberg\",\"barok\",\"cesar Leopold I.\",\"Dolni\u010dar\",\"Janez Krstnik Dolni\u010dar\",\"Janez Ludvik Sch\u00f6nleben\",\"ljubljana\",\"me\u0161\u010danstvo\",\"operozi\",\"plemstvo\",\"stolnica sv. Nikolaja\"],\"inLanguage\":\"en-GB\",\"potentialAction\":[{\"@type\":\"CommentAction\",\"name\":\"Comment\",\"target\":[\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/imenitna-ljubljanska-druzina-dolnicar\\\/#respond\"]}]},{\"@type\":\"WebPage\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/imenitna-ljubljanska-druzina-dolnicar\\\/\",\"url\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/imenitna-ljubljanska-druzina-dolnicar\\\/\",\"name\":\"Imenitna ljubljanska dru\u017eina Dolni\u010dar - Zgodovina na dlani\",\"isPartOf\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#website\"},\"primaryImageOfPage\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/imenitna-ljubljanska-druzina-dolnicar\\\/#primaryimage\"},\"image\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/imenitna-ljubljanska-druzina-dolnicar\\\/#primaryimage\"},\"thumbnailUrl\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2020\\\/11\\\/Janez_Gregor_Dolnicar-scaled.jpg\",\"datePublished\":\"2020-11-04T17:45:15+00:00\",\"dateModified\":\"2020-11-19T10:43:47+00:00\",\"description\":\"Dru\u017eina Dolni\u010dar je bila najpomembnej\u0161a ljubljanska dru\u017eina intelektualcev 17. in 18. stoletja, ki je tlakovala pot ljubljanskemu baroku in zanimanju za Emono.\",\"breadcrumb\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/imenitna-ljubljanska-druzina-dolnicar\\\/#breadcrumb\"},\"inLanguage\":\"en-GB\",\"potentialAction\":[{\"@type\":\"ReadAction\",\"target\":[\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/imenitna-ljubljanska-druzina-dolnicar\\\/\"]}]},{\"@type\":\"ImageObject\",\"inLanguage\":\"en-GB\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/imenitna-ljubljanska-druzina-dolnicar\\\/#primaryimage\",\"url\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2020\\\/11\\\/Janez_Gregor_Dolnicar-scaled.jpg\",\"contentUrl\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2020\\\/11\\\/Janez_Gregor_Dolnicar-scaled.jpg\",\"width\":1836,\"height\":2560,\"caption\":\"Ljubljanski pravnik, antikvar in mestni zgodovinar Janez Gregor Dolni\u010dar. Vir: wikimedia.\"},{\"@type\":\"BreadcrumbList\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/imenitna-ljubljanska-druzina-dolnicar\\\/#breadcrumb\",\"itemListElement\":[{\"@type\":\"ListItem\",\"position\":1,\"name\":\"Home\",\"item\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/\"},{\"@type\":\"ListItem\",\"position\":2,\"name\":\"Imenitna ljubljanska dru\u017eina Dolni\u010dar\"}]},{\"@type\":\"WebSite\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#website\",\"url\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/\",\"name\":\"Zgodovina na dlani\",\"description\":\"Zgodovina je u\u010diteljica \u017eivljenja\",\"publisher\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#organization\"},\"potentialAction\":[{\"@type\":\"SearchAction\",\"target\":{\"@type\":\"EntryPoint\",\"urlTemplate\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/?s={search_term_string}\"},\"query-input\":{\"@type\":\"PropertyValueSpecification\",\"valueRequired\":true,\"valueName\":\"search_term_string\"}}],\"inLanguage\":\"en-GB\"},{\"@type\":\"Organization\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#organization\",\"name\":\"Zgodovina na dlani\",\"url\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/\",\"logo\":{\"@type\":\"ImageObject\",\"inLanguage\":\"en-GB\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#\\\/schema\\\/logo\\\/image\\\/\",\"url\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2023\\\/08\\\/cropped-zgodovinanadlani-logo-2023.webp\",\"contentUrl\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2023\\\/08\\\/cropped-zgodovinanadlani-logo-2023.webp\",\"width\":250,\"height\":66,\"caption\":\"Zgodovina na dlani\"},\"image\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#\\\/schema\\\/logo\\\/image\\\/\"},\"sameAs\":[\"https:\\\/\\\/www.facebook.com\\\/zgodovinanadlani\",\"https:\\\/\\\/x.com\\\/zgodnadlani\"]},{\"@type\":\"Person\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/#\\\/schema\\\/person\\\/556c11afba2fa97494469f762e3d3137\",\"name\":\"dr. David Petelin\",\"image\":{\"@type\":\"ImageObject\",\"inLanguage\":\"en-GB\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/secure.gravatar.com\\\/avatar\\\/bdd178e7517f8d6ba7b803cacf46711c17edd55b806f3a3848d9fe703d038396?s=96&d=mm&r=g\",\"url\":\"https:\\\/\\\/secure.gravatar.com\\\/avatar\\\/bdd178e7517f8d6ba7b803cacf46711c17edd55b806f3a3848d9fe703d038396?s=96&d=mm&r=g\",\"contentUrl\":\"https:\\\/\\\/secure.gravatar.com\\\/avatar\\\/bdd178e7517f8d6ba7b803cacf46711c17edd55b806f3a3848d9fe703d038396?s=96&d=mm&r=g\",\"caption\":\"dr. David Petelin\"},\"url\":\"https:\\\/\\\/zgodovinanadlani.si\\\/en\\\/author\\\/david-petelin\\\/\"}]}<\/script>\n<!-- \/ Yoast SEO plugin. -->","yoast_head_json":{"title":"Imenitna ljubljanska dru\u017eina Dolni\u010dar - Zgodovina na dlani","description":"Dru\u017eina Dolni\u010dar je bila najpomembnej\u0161a ljubljanska dru\u017eina intelektualcev 17. in 18. stoletja, ki je tlakovala pot ljubljanskemu baroku in zanimanju za Emono.","robots":{"index":"index","follow":"follow","max-snippet":"max-snippet:-1","max-image-preview":"max-image-preview:large","max-video-preview":"max-video-preview:-1"},"canonical":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/imenitna-ljubljanska-druzina-dolnicar\/","og_locale":"en_GB","og_type":"article","og_title":"Imenitna ljubljanska dru\u017eina Dolni\u010dar - Zgodovina na dlani","og_description":"Dru\u017eina Dolni\u010dar je bila najpomembnej\u0161a ljubljanska dru\u017eina intelektualcev 17. in 18. stoletja, ki je tlakovala pot ljubljanskemu baroku in zanimanju za Emono.","og_url":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/imenitna-ljubljanska-druzina-dolnicar\/","og_site_name":"Zgodovina na dlani","article_publisher":"https:\/\/www.facebook.com\/zgodovinanadlani","article_published_time":"2020-11-04T17:45:15+00:00","article_modified_time":"2020-11-19T10:43:47+00:00","og_image":[{"width":1836,"height":2560,"url":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/wp-content\/uploads\/2020\/11\/Janez_Gregor_Dolnicar-scaled.jpg","type":"image\/jpeg"}],"author":"dr. David Petelin","twitter_misc":{"Written by":"dr. David Petelin","Est. reading time":"9 minutes"},"schema":{"@context":"https:\/\/schema.org","@graph":[{"@type":"Article","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/imenitna-ljubljanska-druzina-dolnicar\/#article","isPartOf":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/imenitna-ljubljanska-druzina-dolnicar\/"},"author":{"name":"dr. David Petelin","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#\/schema\/person\/556c11afba2fa97494469f762e3d3137"},"headline":"Imenitna ljubljanska dru\u017eina Dolni\u010dar","datePublished":"2020-11-04T17:45:15+00:00","dateModified":"2020-11-19T10:43:47+00:00","mainEntityOfPage":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/imenitna-ljubljanska-druzina-dolnicar\/"},"wordCount":1812,"commentCount":0,"publisher":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#organization"},"image":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/imenitna-ljubljanska-druzina-dolnicar\/#primaryimage"},"thumbnailUrl":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/wp-content\/uploads\/2020\/11\/Janez_Gregor_Dolnicar-scaled.jpg","keywords":["Academia operosorum","Ale\u0161 \u017diga Dolni\u010dar","Alexius Sigismund Thalnitscher von Thalberg","barok","cesar Leopold I.","Dolni\u010dar","Janez Krstnik Dolni\u010dar","Janez Ludvik Sch\u00f6nleben","ljubljana","me\u0161\u010danstvo","operozi","plemstvo","stolnica sv. Nikolaja"],"inLanguage":"en-GB","potentialAction":[{"@type":"CommentAction","name":"Comment","target":["https:\/\/zgodovinanadlani.si\/imenitna-ljubljanska-druzina-dolnicar\/#respond"]}]},{"@type":"WebPage","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/imenitna-ljubljanska-druzina-dolnicar\/","url":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/imenitna-ljubljanska-druzina-dolnicar\/","name":"Imenitna ljubljanska dru\u017eina Dolni\u010dar - Zgodovina na dlani","isPartOf":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#website"},"primaryImageOfPage":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/imenitna-ljubljanska-druzina-dolnicar\/#primaryimage"},"image":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/imenitna-ljubljanska-druzina-dolnicar\/#primaryimage"},"thumbnailUrl":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/wp-content\/uploads\/2020\/11\/Janez_Gregor_Dolnicar-scaled.jpg","datePublished":"2020-11-04T17:45:15+00:00","dateModified":"2020-11-19T10:43:47+00:00","description":"Dru\u017eina Dolni\u010dar je bila najpomembnej\u0161a ljubljanska dru\u017eina intelektualcev 17. in 18. stoletja, ki je tlakovala pot ljubljanskemu baroku in zanimanju za Emono.","breadcrumb":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/imenitna-ljubljanska-druzina-dolnicar\/#breadcrumb"},"inLanguage":"en-GB","potentialAction":[{"@type":"ReadAction","target":["https:\/\/zgodovinanadlani.si\/imenitna-ljubljanska-druzina-dolnicar\/"]}]},{"@type":"ImageObject","inLanguage":"en-GB","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/imenitna-ljubljanska-druzina-dolnicar\/#primaryimage","url":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/wp-content\/uploads\/2020\/11\/Janez_Gregor_Dolnicar-scaled.jpg","contentUrl":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/wp-content\/uploads\/2020\/11\/Janez_Gregor_Dolnicar-scaled.jpg","width":1836,"height":2560,"caption":"Ljubljanski pravnik, antikvar in mestni zgodovinar Janez Gregor Dolni\u010dar. Vir: wikimedia."},{"@type":"BreadcrumbList","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/imenitna-ljubljanska-druzina-dolnicar\/#breadcrumb","itemListElement":[{"@type":"ListItem","position":1,"name":"Home","item":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/"},{"@type":"ListItem","position":2,"name":"Imenitna ljubljanska dru\u017eina Dolni\u010dar"}]},{"@type":"WebSite","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#website","url":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/","name":"Zgodovina na dlani","description":"Zgodovina je u\u010diteljica \u017eivljenja","publisher":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#organization"},"potentialAction":[{"@type":"SearchAction","target":{"@type":"EntryPoint","urlTemplate":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/?s={search_term_string}"},"query-input":{"@type":"PropertyValueSpecification","valueRequired":true,"valueName":"search_term_string"}}],"inLanguage":"en-GB"},{"@type":"Organization","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#organization","name":"Zgodovina na dlani","url":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/","logo":{"@type":"ImageObject","inLanguage":"en-GB","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#\/schema\/logo\/image\/","url":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/wp-content\/uploads\/2023\/08\/cropped-zgodovinanadlani-logo-2023.webp","contentUrl":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/wp-content\/uploads\/2023\/08\/cropped-zgodovinanadlani-logo-2023.webp","width":250,"height":66,"caption":"Zgodovina na dlani"},"image":{"@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#\/schema\/logo\/image\/"},"sameAs":["https:\/\/www.facebook.com\/zgodovinanadlani","https:\/\/x.com\/zgodnadlani"]},{"@type":"Person","@id":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/#\/schema\/person\/556c11afba2fa97494469f762e3d3137","name":"dr. David Petelin","image":{"@type":"ImageObject","inLanguage":"en-GB","@id":"https:\/\/secure.gravatar.com\/avatar\/bdd178e7517f8d6ba7b803cacf46711c17edd55b806f3a3848d9fe703d038396?s=96&d=mm&r=g","url":"https:\/\/secure.gravatar.com\/avatar\/bdd178e7517f8d6ba7b803cacf46711c17edd55b806f3a3848d9fe703d038396?s=96&d=mm&r=g","contentUrl":"https:\/\/secure.gravatar.com\/avatar\/bdd178e7517f8d6ba7b803cacf46711c17edd55b806f3a3848d9fe703d038396?s=96&d=mm&r=g","caption":"dr. David Petelin"},"url":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/author\/david-petelin\/"}]}},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/5495","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/4"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=5495"}],"version-history":[{"count":9,"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/5495\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":5513,"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/5495\/revisions\/5513"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/5500"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=5495"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=5495"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=5495"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}