{"id":5599,"date":"2020-12-09T17:10:08","date_gmt":"2020-12-09T16:10:08","guid":{"rendered":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/?p=5599"},"modified":"2020-12-10T17:56:53","modified_gmt":"2020-12-10T16:56:53","slug":"mineva-skoraj-stoletje-od-odprtja-prve-ljubljanske-borze","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/mineva-skoraj-stoletje-od-odprtja-prve-ljubljanske-borze\/","title":{"rendered":"Mineva skoraj stoletje od odprtja prve ljubljanske borze"},"content":{"rendered":"
\n
\"Ljubljana_Slovenska_filharmonija_Grad_1900-1918\"<\/figure><\/div>\n\n\n\n

Zgodovina borze ima dolgo brado, nam najbli\u017eja v Trstu je bila ustanovljena leta 1775, medtem ko je Ljubljanska borza odprla vrata leta 1924.<\/strong><\/p>\n<\/div><\/div>\n\n\n\n

Beseda borza ima razli\u010dne etimolo\u0161ke razli\u010dice. V stari gr\u0161\u010dini (\u03b2\u03cd\u03c1\u03c3\u03b1, b\u00fdrsa) naj bi pomenila \u017eivalsko ko\u017eo,  iz latin\u0161\u010dine (bursa) jo prevajamo kot usnjeno torbo ali vre\u010do denarja, najbolj znana zgodba in tudi najbolj verjetna razlaga pa sega v srednji vek. Borza kot simbolni in fizi\u010dni prostor institucije za izmenjavo, prodajo in trgovanje vrednostnih papirjev (delnice, obveznice, menice, vrednotnice) ter drugih finan\u010dnih akcij, naj bi dobila ime po dru\u017eini trgovcev Van ter Beurze (tudi Buerze, Buerse, Burse) iz Bruggesa. Njihov priimek se prvi\u010d pojavi \u017ee leta 1257, poslovna sestankovanja z denarnimi in menjalnimi posli v njihovi hi\u0161i Buerse, ki jo je krasil grb treh denarnic na fasadi, pa je postal podlaga za ime borza, termin, ki je tekom zgodovine pre\u0161el v vse evropske jezike.<\/p>\n\n\n\n

Tr\u017ea\u0161ka borza pomembna za slovenske de\u017eele<\/strong><\/h5>\n\n\n\n

Tovrstne finan\u010dne institucije so se hitro \u0161irile po evropskih dr\u017eavah in prekomorskih kolonijah (npr. Brugge  1409, Antwerpen, 1460, Augsburg 1540, London 1571, Frankfurt 1585, Paris 1724, Berlin 1731, Dunaj 1771, New York 1792, Praga 1861, Budimpe\u0161ta 1864), nastanek borzni\u0161tva pa je tako neposredno povezano z oblikovanjem kapitalizma, ekonomske globalizacije, nastankom velikih trgovskih dru\u017eb, delni\u0161kega trgovanja, \u0161pekuliranja in vzponom finan\u010dnih instrumentov, ki jih poznamo \u0161e danes. Ljubljani najbli\u017eja borza je bila leta 1775 kot Borsa mercantanile<\/em> ustanovljena v Trstu, najpomembnej\u0161em trgovskem pristani\u0161\u010du Avstrijske monarhije, \u017ee leta 1804 pa je dobila fascinantno monumentalno neoklasicisti\u010dno poslopje. Tr\u017ea\u0161ka borza je bila ustanovljena z dekretom, ki je veljal tudi kot statut, bila pa je sprva borza le za blago.<\/p>\n\n\n\n

\n
Samozavest slovenskega gospodarstva<\/strong><\/h5>\n\n\n\n

Z razpadom stoletnega Habsbur\u0161kega imperija po I. svetovni vojni in ustanovitvijo samostojne jugoslovanske dr\u017eave je tudi slovenska trgovska in gospodarska elita dobila nov zalet in samozavest. V Ljubljani kot sredi\u0161\u010du Slovencev so bile ustanovljene nove ekonomske institucije, strokovna zdru\u017eenja in \u0161tevilne moderne pala\u010de (Zbornica za trgovino, obrt in industrijo, Zveza industrijcev za Dravsko banovino, Trgovski dom, \u0161tevilne banke itd.).<\/p>\n<\/div><\/div>\n\n\n\n

\"https:\/\/upload.wikimedia.org\/wikipedia\/commons\/2\/21\/Borsa1854.jpg\"<\/a>
\u00bbStara\u00ab tr\u017ea\u0161ka borza s portikom, katere vplive so \u010dutile tudi slovenske de\u017eele v notranjosti. Vir: Wikipedia.<\/figcaption><\/figure><\/div>\n\n\n\n

Zgodovina prve ljubljanske in s tem tudi slovenske borze sega v \u010das po ustanovitvi Dr\u017eave\/Kraljevine SHS, ko je slovensko gospodarstvo spoznalo, da tudi Ljubljana potrebuje tovrstno institucijo. V Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev so v tem \u010dasu delovale Beogradska berza, Novosadska berza za produkte in Zagreba\u010dka burza za robu i vrednote, ki je bila slovenskim gospodarstvenikom sicer najbli\u017eja, a vseeno preve\u010d oddaljena za slovensko gospodarstvo.<\/p>\n\n\n\n

Dragotin Hribar, pobudnik in prvi direktor<\/strong><\/h5>\n\n\n\n
\n

V za\u010detku dvajsetih let 20. stoletja je v slovenskih \u010dasopisih potekala debata in pobuda o ustanovitvi borze, med katerimi je kot glavni avtor \u010dlankov prevladoval ljubljanski industrialec, tiskar, zalo\u017enik, novinar in urednik Slovenskega naroda Dragotin Hribar. Zahteve po borzi v Ljubljani so se pojavljale tudi na razli\u010dnih zborovanjih slovenskih trgovcev in industrialcev.<\/p>\n\n\n\n

Gospodarstveniki okoli njega in gospodarsko zdru\u017eenje Zbornica za trgovino, obrt in industrijo so \u017ee konec marca 1922 dosegli, da je takratni jugoslovanski minister za trgovino in industrijo Osman Vilovi\u0107 odobril ustanovitev borze za blago in efekti (vrednote), brez trgovanja z valutami.<\/p>\n<\/div><\/div>\n\n\n\n

Prvi sede\u017e borze v Filharmoniji<\/strong><\/h5>\n\n\n\n

Maja 1923 je v Ljubljani potekal ob\u010dni zbor Zveze trgovskih gremijev in zadrug za Slovenijo, ki je jasno zahteval ustanovitev borze. 6. avgusta 1923 je predsednik Kranjske hranilnice Dragotin Hribar sklical v dvorani Filharmonije ustanovni zbor Ljubljanske borze. Izvoljena sta bila borzni svet in borzno razsodi\u0161\u010de ter sprejet statut, ki je med drugim dolo\u010dal vsebino trgovanja, formalnosti o poslovanju, pogoje v\u010dlanjevanja, pravice in dol\u017enosti \u010dlanov borze in drugo. Zakon o javnih borzah je namre\u010d dolo\u010dal, da so borze zasebne ustanove, ki jih nadzira Ministrstvo za trgovino in industrijo. Organizacijo in na\u010din delovanja je dolo\u010dal statut, za dosledno upo\u0161tevanje zakonskih in statutarnih dolo\u010db pa je bil imenovan posebni vladni komisar.<\/p>\n\n\n\n

6. avgusta 1923 je predsednik Kranjske hranilnice Dragotin Hribar sklical v dvorani Filharmonije ustanovni zbor Ljubljanske borze.<\/p><\/blockquote><\/figure>\n\n\n\n

Naslednjega leta 5. maja 1924 je na podlagi prizadevanj slovenskih podjetnikov tudi sam minister za trgovino in industrijo podpisal pravila Ljubljanske borze. Borza je po nekajletnih prizadevanjih za\u010dela uradno delovati 16. avgusta 1924, dva dneva kasneje pa se je tudi uradno odprla s poslovnim trgovanjem z vrednostnimi papirji, imenovanimi efekti oziroma vrednotami in z blagom. Uradni prostori so bili v prvem nadstropju Filharmonije na Kongresnem trgu, prva ve\u010dja te\u017eava, ki so jo morali urediti, pa je bila vzpostavitev telefonskih zvez. \u010clani borze so bili t. i. protokolarni trgovci, torej zasebna in dr\u017eavna podjetja ter posamezniki.<\/p>\n\n\n\n

Tramovi, drva, p\u0161enica in koruza na dan otvoritve<\/strong><\/h5>\n\n\n\n
\n
\"\"\/
Dragotin Hribar (1862 \u2013 1935), pobudnik in prvi predsednik Ljubljanske borze. Vir: wikipedia.<\/figcaption><\/figure><\/div>\n\n\n\n

Prvi dan so na borzi trgovali s tramovi, cepljenimi drvi, deskami, p\u0161eni\u010dnimi otrobi, p\u0161enico, koruzo in je\u010dmenom. Borza je ponujala trgovanje tudi z vrednotnicami ali vrednostnimi papirji, med katerimi so bili dr\u017eavni vrednostni papirji, vrednostni papirji slovenskih finan\u010dnih institucij in industrijskih podjetij. To so bila nekatera znana imena slovenskega gospodarstva: Pivovarna Union, Union – hotelska in stavbinska d. d., Ljubljana, Tekstilna Ko\u010devje, \u0160e\u0161ir \u0160kofja Loka, Tovarna du\u0161ika Ru\u0161e, Strojne tovarne Ljubljana, Zdru\u017eene papirnice, Ljubljanska kreditna banka, Kranjska industrijska dru\u017eba Jesenice in Trboveljska premogokopna dru\u017eba Ljubljana.<\/p>\n<\/div><\/div>\n\n\n\n

Borzni \u010dlani in gospodarski krogi so si prizadevali poslovanje borze za blago in efekte spremenili v popolno borzo, kjer je dovoljeno trgovanje z vsemi sredstvi. Leta 1927 jim je to tudi delno uspelo, saj je bilo dovoljeno trgovanje z devizami, ki je kmalu predstavljalo skoraj 99 % celotnega borznega prometa. Med letoma 1928 in 1931 je devizno borzno trgovanje doseglo najve\u010dji obseg, smo trgovanje pa je potekalo preko borznih posrednikov, ki so glasno vzklikali ponudbe za nakup ali prodajo ter jih izvr\u0161evali.<\/p>\n\n\n\n

Leta 1989 borza ponovno ustanovljena<\/strong><\/h5>\n\n\n\n

Ljubljanska borza je bila prva tovrstna finan\u010dna ustanova v Ljubljani preko katere vlagatelji organizirano trgujejo z razli\u010dnimi vrednostnimi papirji. Dragotin Hribar, ki je bil najbolj zaslu\u017een za ustanovitev borze, je postal tudi njen prvi predsednik. Borzni prostori so se leta 1930 preselili v Trgovski dom na Gregor\u010di\u010devo ulico 27, kjer so danes vladni prostori in Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR). Leta 1942 je zaradi druge svetovne vojne prenehala delovati.<\/p>\n\n\n\n

Ljubljanska borza je ponovno za\u010dela delovati 26. decembra 1989 kot delni\u0161ka dru\u017eba z imenom Jugoslovanska borza vrednostnih papirjev, ki je dobre tri mesece kasneje za\u010dela tudi redno poslovati z razli\u010dnimi finan\u010dnimi instrumenti. Borzo je ustanovilo 33 jugoslovanskih bank, po osamosvojitvi Republike Slovenije pa je spremenila ime v Ljubljansko borzo vrednostnih papirjev. Prostori sodobne ljubljanske borze so na Bavarskem dvoru v Miheli\u010devi poslovni stavbi, \u0161e vedno pa \u010dakamo lastno novozgrajeno stavbo, ki bo tudi arhitekturno odra\u017eala samozavest slovenskega gospodarstva 21. stoletja.<\/p>\n\n\n\n

Literatura in viri<\/em><\/strong><\/p>\n\n\n\n