{"id":577,"date":"2016-08-06T21:08:51","date_gmt":"2016-08-06T19:08:51","guid":{"rendered":"http:\/\/zgodovinanadlani.si\/?p=577"},"modified":"2018-03-10T13:48:16","modified_gmt":"2018-03-10T12:48:16","slug":"zacetki-emancipacije-zensk-na-slovenskem","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/zacetki-emancipacije-zensk-na-slovenskem\/","title":{"rendered":"Za\u010detki emancipacije \u017eensk na Slovenskem"},"content":{"rendered":"
\"puck_antisufragetke_emancipacija_\u017eensk_dan_\u017eena\"<\/a>
Karikatura v ameri\u0161ki reviji Puck iz leta 1908.<\/figcaption><\/figure>\n

Druga polovica 19. stoletja je bilo obdobje vstopanja \u017eensk v javno \u017eivljenje in odpiranja \u00bb\u017eenskega vpra\u0161anja\u00ab, ki je nato v novem stoletju preraslo v pravo \u017eensko gibanje za enakopravnost. Za\u010del se je boj, ki se bije \u0161e danes, boj, ki je prinesel dan \u017eena.<\/strong><\/p>\n

Slovenska zgodovina kot zgodovina nasploh je v ve\u010dinski meri zgodovina mo\u0161kih. \u010ceprav je preteklost ve\u010dkrat pomembno zaznamovala \u017eenska roka, v zgodovinopisju \u017eenske dolgo niso dobile pravega mesta. \u0160e v 19. stoletju so v javnosti bolj kot polnopravne \u010dlanice dru\u017ebenega \u017eivljenja, nastopale kot literarne junakinje. Spomin nanje se je ohranjal predvsem v ustnem izro\u010dilu, slovstveni tradiciji in knji\u017eevni ustvarjalnosti.<\/p>\n

Do ve\u010djih sprememb je za\u010delo prihajati nekako v drugi polovici 19. stoletja, \u010deprav je ob\u010de veljavni ideal \u017eenski \u0161e naprej prvenstveno namenjal vlogo gospodinje, dobre \u017eene in matere. Vendar pa je bila njihova vloga v o\u017ejem dru\u017einskem krogu, vpliv na mo\u017ea in vzgojo otrok precej ve\u010dja kot so to bila pripravljena priznati nenapisana pravila, publicistika in ne nazadnje sami mo\u017eje. \u0160e posebej je to veljalo za razvijajo\u010di se me\u0161\u010danski sloj, za katerega naj bi veljalo, da bli\u017eje elitnemu vrhu je mo\u0161ki, bolj je v svoji dru\u017ein le \u00bbfinan\u010dni minister\u00ab, medtem ko je o ostalih stvareh odlo\u010dala \u017eena.<\/p>\n

Nekateri so se ob tem obregnili, \u010de\u0161 da to negativno vpliva na slovensko narodno gibanje, saj naj bi bile me\u0161\u010danske dame manj narodno gore\u010de, to pa prena\u0161ale na otroke. Glede na to, da je v naslednjih desetletjih slovensko gibanje dobilo \u0161tevilne mo\u010dne narodnozavedne osebnosti, ki naj bi jih vzgajale te \u00bbnarodno mla\u010dne\u00ab matere, o\u010ditek ne dr\u017ei prav veliko vode.<\/p>\n

Pomen \u017eensk za slovensko narodno gibanje<\/strong><\/h5>\n

Slovenski narodni voditelji so se \u017ee v revolucionarnem obdobju leta 1848 zavedali pomena vklju\u010devanja \u017eensk v narodno gibanje in spodbujali njihovo sodelovanje pri dru\u0161tvenem \u017eivljenju, narodnih veselicah in drugih aktivnosti. Medtem ko so dejavnosti v petdesetih letih za\u010dasno omejili neoabsolutisti\u010dni ukrepi, je pospe\u0161eno delo spet nastopilo z demokratizacijo javnega \u017eivljenja v za\u010detku \u0161estdesetih let.<\/p>\n

\"prvi_\u017eenski_telovadni_odsek_1898_Stepi\u0161nik<\/a>
Prvi \u017eenski telovadni odsek Ljubljasnkega Sokola leta 1898. Franja Tav\u010dar v sredini. Foto: Drago Stepi\u0161nik – Telovadba na Slovenskem, str. 75<\/figcaption><\/figure>\n

To je spro\u017eilo nastanek \u0161tevilnih dru\u0161tev, v katere so se vklju\u010devale tudi \u017eenske, toda vrata do politi\u010dnih dru\u0161tev so jim ostajala zaprta. \u017denske med drugim za kratek \u010das sre\u010damo \u017ee v za\u010detku sedemdesetih v Sokolu, telovadnemu gibanju, ki je stalo na \u010delu narodnih bojev. Ko so njihovi nasprotniki, nem\u0161ki turnarji, le nekaj let prej izvedli provokativen shod na Jan\u010de in v Vev\u010de, kjer so jih doma\u010dini pospremili s pestmi, ob tem pa se spopadli \u0161e z oro\u017eniki, je zaradi tega pred sodi\u0161\u010de moralo stopiti tudi nekaj \u017eensk.<\/p>\n

Vstop v javno \u017eivljenje<\/strong><\/h5>\n

Vstop dam in gospodi\u010den v javno \u017eivljenje sicer \u0161e ni spremenilo njihovega dru\u017ebenega polo\u017eaja ali pove\u010dalo enakopravnost, je pa pomenil pomemben korak iz sence anonimnega zasebnega kroga. Z aktivnim sodelovanjem so se jim odprle nove poti na dotlej tipi\u010dna mo\u0161ka podro\u010dja, spreminjal pa se je tudi odnos do njih.<\/p>\n

Pojavljati so se za\u010deli klici po samostojnej\u0161i \u017eenski, ki se lahko izobra\u017euje in dela, \u010deprav je \u0161e kar nekaj \u010dasa v ospredju ostajala njihova materinska in gospodinjska vloga. \u00bb\u017densko vpra\u0161anje\u00ab je ob narodni dobilo \u0161e socialno razse\u017enost, v razpravo o njem pa so se vklju\u010dile tudi \u017eenske. Pri tem je vidno vlogo odigrala pesnica Pavlina Pajkova, ki je menila, da pri narodih, pri katerih je \u017eenska izklju\u010dena iz dru\u0161tvenega \u017eivljenja, ni napredka, \u0161e ve\u010d, ti so obsojeni k \u00bbsu\u017enosti in poginu\u00ab. Pajkova si je \u017ee za \u010dasa \u017eivljenja pridobila sloves ene prvih slovenskih bork za \u017eensko emancipacijo.<\/p>\n

Leta 1906 doktorira prva Slovenka<\/strong><\/h5>\n

Nove razmere so ustvarile lepo \u0161tevilo slovenskih pesnic, pisateljic, slikark in drugih umetnic, leta 1906 pa je iz filozofije na gra\u0161ki univerzi doktorirala tudi prva Slovenka Marija Urbas. Pove\u010devalo se je \u0161tevilo zaposlenih \u017eensk, \u010deprav so ta odpadla ve\u010dinoma na poklice, za katere ni bilo potrebnih posebnih \u0161ol in znanj, zaradi \u010desar je bil zaslu\u017eek delavk majhen. Te so sicer tudi v primerljivih poklicih zaslu\u017eile manj od mo\u0161kih sodelavcev.<\/p>\n

Zadnje desetletje 19. stoletja je prineslo pomembne premike v \u017eenskem vpra\u0161anju. Zagovornikov \u017eenske enakopravnosti je bilo vse ve\u010d, njihove zahteve pa so postale vse glasnej\u0161e. To se je udejanjilo z ustanovitvijo prvega \u017eenskega \u010dasopisa Slovenka, ki je leta 1897 za\u010del izhajati v Trstu, \u0161tiri leta kasneje pa mu je sledilo prvo slovensko \u017eensko dru\u0161tvo, ki je postalo osrednja slovenska \u017eenska organizacija.<\/p>\n

\u017denske prevzamejo boj za enakopravnost<\/strong><\/h5>\n
\"antisufragetke\"<\/a>
Satiri\u010dna karikatura v ameri\u0161ki politi\u010dni reviji Puck iz leta 1908, ki prikazuje nami\u0161ljeni svet, v katerem vladajo “osvobojene” \u017eenske.<\/figcaption><\/figure>\n

V njem je glavno vlogo odigrala Franja Tav\u010dar, \u017eena znanega liberalnega politika Ivana Tav\u010darja, ki je med drugim vodila tudi \u017densko telovadno dru\u0161tvo. To se je istega leta (1901) po \u0161tirih letih delovanja osamosvojilo od mati\u010dnega Ljubljanskega Sokola, \u017eenska telovadba pa se je nato uspe\u0161no \u0161irila tudi po drugih sokolskih dru\u0161tvih. Zanimivo je nekaj let kasneje \u017eensko telovadbo izjemoma gojila tudi katoli\u0161ka telesnovzgojna organizacija Orel, kljub temu, da je katoli\u0161ki tabor pri \u017eenskem vpra\u0161anju vztrajal pri bolj konservativnem pogledu.<\/p>\n

Z njimi se ve\u010dkrat \u00bbspopadel\u00ab krog zbran okoli knji\u017eevne revije Vesna, ki sicer v razpravo ni prina\u0161al nekih bistvenih novosti. Bolj odlo\u010dnej\u0161i je bil pri tem list Slovanski svet, v katerem so sodelovale najvidnej\u0161e predstavnice slovenskih izobra\u017eenk. Novi nazori pa so se uveljavljali razmeroma po\u010dasi, pomisleke je ob\u010dasno izra\u017eal celo liberalni tisk, ki je opozarjal tudi na strankarsko politizacijo \u00bb\u017eenskega vpra\u0161anja\u00ab.<\/p>\n

Z novim stoletjem je problematika vstopila v novo obdobje, boj za emancipacijo \u017eensk je dokon\u010dno pre\u0161el v \u017eenske roke, kar je vodilo v oblikovanje \u00bbpravega\u00ab \u017eenskega gibanja. To se je so\u010dasno pojavilo tudi drugod po svetu, \u0161e posebej \u00bbglasne\u00ab so bile \u00bbsufragetke\u00ab v ZDA in Angliji, kjer se je za dosego pravic pretakala tudi kri. Preko lu\u017ee so leta 1908 potekale prve ve\u010dje demonstracije, \u017ee 28. februarja naslednje leto pa so \u017eenske praznovale svoj dan.<\/p>\n

Prvi dan \u017eena 19. marca 1911 neuspe\u0161en<\/strong><\/h5>\n
\"Slovenec,<\/a>
Slovenec, 20. marec 1911, str. 3, Etbina Kristana Ljubljan\u010danke \u2013 odklonile.<\/figcaption><\/figure>\n

Na stari celini so na pobudo nem\u0161ke socialisti\u010dne politi\u010darke Clare Josephine Zetkin praznik v nekaterih dr\u017eavah prvi\u010d praznovali 19. marca 1911. Med njimi je bila tudi na\u0161a stara domovina. Medtem ko so socialni demokrati v kar nekaj mestih uspe\u0161no priredili shode za \u017eensko volilno pravico, v Ljubljani ni bilo uspeha.<\/p>\n

Osrednja kranjska dnevnika Slovenec in Slovenski narod sta poro\u010dala o na\u010drtovanem shodu v Narodnem domu (danes Narodna galerija), ki ga je organizirala Jugoslovanska socialdemokratska stranka, a je nanj pri\u0161lo le kakih deset \u017eensk. Te so se potem, ko so \u00bbizvedele, da soc. demokratje zanje niti toliko niso poskrbeli, da bi jim preskrbeli dostojen zborovalni prostor \/\u2026\/ skujale in zbe\u017eale\u00ab.[1]<\/a><\/p>\n

[1]<\/a> Slovenec<\/em>, 20. marec 1911, str. 3, Etbina Kristana Ljubljan\u010danke \u2013 odklonile.<\/p>\n

Viri in literatura:<\/strong><\/p>\n