7. maja leta 1884 se je rodil odvetnik, politik in \u017eupan Ljubljane Juro Adle\u0161i\u010d. V Ljubljani je kon\u010dal klasi\u010dno gimnazijo, leta 1910 pa je doktoriral iz prava na dunajski univerzi. Po prvi svetovni vojni je v Ljubljani odprl samostojno odvetni\u0161ko pisarno. Pripadal je Slovenski ljudski stranki, predsedoval je Dru\u017ebi sv. Rafaela in bil podpredsednik telovadne Orlovske zveze. Bil je tudi \u010dlan banovinskega sveta, leta 1935 pa je zaprisegel kot ljubljanski \u017eupan v funkciji predsednika ljubljanske mestne ob\u010dine.<\/p>\n\n\n\n
\u017dupan Adle\u0161i\u010d je zaslu\u017een za nastanek Velike Ljubljane, to je zdru\u017eitve okoli\u0161kih vasi in primestij v enotno upravno enoto. V njegovem mandatu je bila reorganizirana mestna uprava. Odli\u010dno je sodeloval z arhitektom Jo\u017eetom Ple\u010dnikom, ki je v tem \u010dasu postavil v Ljubljani novo pokopali\u0161\u010de \u017dale, novo tr\u017enico kot del nikoli uresni\u010denega novega magistrata, leta 1941 pa je bila dograjena Narodna in univerzitetna knji\u017enica.<\/p>\n\n\n\n
Po vzoru drugih mest je tudi Ljubljana za\u010dela podeljevati literarne nagrade, in sicer ob obletnici Pre\u0161ernove smrti. Pod njegovim pokroviteljstvom je bila leta 1940 podeljena tudi prva Ple\u010dnikova nagrada za arhitekturo in urbanizem. Ob izbruhu druge svetovne vojne in prihodu italijanske fa\u0161isti\u010dne vojske v Ljubljano je 11. aprila 1941 je v skladu z vojnim pravom na Vi\u010du okupatorju izro\u010dil mestne klju\u010de. Junija naslednje leto je bil s funkcije \u017eupana in mestni svet razpu\u0161\u010den.<\/p>\n\n\n\n
Juro Adle\u0161i\u010d (FOTO: Wikipedia Commons)<\/p>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"