19. maja leta 1894 se je rodil ljubljanski arhivar, politik in \u010dasnikar Vladislav Fabjan\u010di\u010d. Bil je \u010dlan uredni\u0161tva mese\u010dnika Preporod, po katerem so slovenski pripadniki gibanja, ki so videli re\u0161itev nacionalnega vpra\u0161anja v uni\u010denju Avstro-Ogrske in ustanovitvi jugoslovanske dr\u017eave, dobili ime Preporodovci. Po kon\u010dani ljubljanski gimnaziji je \u0161tudiral na filozofski fakulteti na Dunaju, v Beogradu, \u017denevi in Fribourgu, kjer je diplomiral. Med prvo svetovno vojno je bil prostovoljec v srbski vojski in ranjen v bitki na Ceru. Od leta 1915 je delal za Jugoslovanski odbor v Rimu, nato pa do konca vojne \u010dlan srbskega dopisnega urada v \u017denevi. Po koncu evropske morije je bil \u010dlan jugoslovanske mirovne delegacije v \u017denevi in Parizu v vlogi odposlanca pisarne za zasedeno ozemlje.<\/p>\n\n\n\n
Fabjan\u010di\u010d je bil ustanovni \u010dlan Komunisti\u010dne partije Jugoslavije, od leta 1920 urednik strankinega glasila Rde\u010di prapor in celo izvoljen za poslanca v skup\u0161\u010dini. Po sprejetju zakona o za\u0161\u010diti dr\u017eave je pobegnil v tujino, \u0161ele spomladi 1922 pa se je vrnil v Ljubljano in dokon\u010dno opustil politi\u010dno udejstvovanje. Naslednje leto se je zaposlil kot tretji mestni arhivar na ljubljanskem magistratu, po pesnikih A\u0161kercu in \u017dupan\u010di\u010du, in tam ostal s prekinitvijo do upokojitve leta 1950. Za razstavo ob 120 letnici ustanovitvi Ilirskih provinc leta 1929 mu je francoska vlada podelila nagrado srebrno univerzitetno palmo. Fabjan\u010di\u010d velja za izjemnega in plodovitega raziskovalca ljubljanske zgodovine. Napisal je temeljna dela o ljubljanskih sodnikih in \u017eupanih, ki so iz\u0161li posthumno v \u0161tirih zvezkih, ter o ljubljanskih hi\u0161ah in stanovalcih, ki ostaja v rokopisu Zgodovinskega arhiva Ljubljana.<\/p>\n\n\n\n
Vladislav Fabjani\u010d (FOTO: Wikipedia Commons)<\/p>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"