20. maja leta 1654\u00a0 je umrl ljubljanski sodnik in \u017eupan Marko Wiz (tudi Witz, W\u00fcz in W\u00fctz). Njegov o\u010de Jurij je bil ljubljanski kroja\u010d in kr\u010dmar protestantske vere, ki je na Kranjsko pri\u0161el iz nem\u0161kih de\u017eel, med ljubljanske me\u0161\u010dane pa je bil sprejet leta 1570. Prvorojenec od sedmih otrok Marko se je rodil okoli leta 1569, v mladosti je deset let pre\u017eivel na boji\u0161\u010dih proti Turkom na Ogrskem, Hrva\u0161kem in v Morski krajini, najpozneje leta 1597 pa je prevzel o\u010detovo kr\u010dmo v Kri\u017eevni\u0161ki ulici v Ljubljani. Tri leta kasneje se je poro\u010dil z Vrhni\u010danko Agnes Perko, s katero je imel kar 13 otrok, enega pa \u0161e zunaj zakona. V \u010dasu protireformacije in rekatolizacije se je odrekel protestantski veri, sicer bi moral v izgnanstvo. Njegov gospodarski, politi\u010dni in socialni vzpon se je za\u010del na za\u010detku 17. stoletja, ko je obogatel kot trgovec z vinom in \u017eitom, njegove poslovne zveze pa so segale tudi od Gradca do Trsta in Benetk. Leta 1608 je kupil posest z mlinom na Glincah pri Ljubljani, kjer je sezidal Glin\u0161ki dvorec. Bil je lastnik ve\u010d hi\u0161 v Ljubljani in spadal med premo\u017enej\u0161e me\u0161\u010dane. Okoli leta 1630 je pridobil plemstvo in se za\u010del po svojem posestvu ob Glin\u0161\u010dici imenovati \u00bbGlin\u0161ki\u00ab. V zrelem \u017eivljenjskem obdobju, v tridesetih in \u0161tiridesetih letih 17. stoletja, je zasedal najvi\u0161je polo\u017eaje v ljubljanski mestni upravi. Leta 1630 je postal notranji sv\u00e9tnik in vi\u0161ji mestni blagajnik, dve leti kasneje pa prvi\u010d izvoljen za ljubljanskega sodnika. Funkcijo je opravljal do leta 1634, \u017ee leta 1640 pa je prvi\u010d zasedel \u017eupansko mesto. Enoletni \u017eupanski mandat je opravljal v letih 1640 \u2013 1641 in 1644 \u2013 1647. Kot mestni sodnik in \u017eupan je zastopal Ljubljano pri zborih de\u017eelnih stanov. V \u010dasu njegovega prvega \u017eupanovanja so pri\u0161li v Ljubljano bosonogi avgu\u0161tinci, ki so zgradili samostan na Ajdov\u0161\u010dini. V mestu in predmestjih je v \u010dasu njegovega drugega \u017eupanovanja mo\u010dno pusto\u0161ila kuga, za katero je samo v Dravljah umrlo sto ljudi. Mesto je imelo veliko stro\u0161kov tudi s preskrbo voja\u0161tva, ki je kot posledica tridesetletne vojne v Nem\u010diji bivalo v mestu. Zato je leta 1645 v mestu pri\u0161lo do velikih nemirov med me\u0161\u010dani in italijanskimi vojaki ferrarskega polka, ki so bili name\u0161\u010deni v Ljubljani, ker so ti v prepiru ubili dva ljubljanska mesarja. Kljub temu, da je Marko Wiz ve\u010dino svojih otrok poro\u010dil v plemi\u0161ke dru\u017eine na Kranjskem, se je rod Wizensteinov ohranil le do prvih desetletij 18. stol. Njegov vnuk Franc baron W\u00fctzenstein velja za prvega romanopisca na Kranjskem. Dolgo obdobje je slovenska literarna zgodovina, ki je utemeljena na narodni ideologiji in slovstvu v slovenskem jeziku, izgubila zanimanje za veliko ve\u010dino doma\u010dih avtorjev, ki so pisali izklju\u010dno v nem\u0161\u010dini in latin\u0161\u010dini.<\/p>\n\n\n\n
Vklesana imena ljubljanskih \u017eupanov v veliki sejni dvorani Mestne hi\u0161e (FOTO: Wikipedia Commons)<\/p>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"