5. junija leta 1626 se je rodil ljubljanski mestni sodnik in \u017eupan Janez Krstnik Dolni\u010dar. Izhajal je iz \u0161entjan\u0161kega predmestja na dana\u0161nji Trubarjevi cesti, kjer je bil njegov o\u010de usnjar in imel trgovino. \u0160olal se je na ljubljanskem jezuitskem kolegiju, po o\u010detovi smrti leta 1646 pa je odpotoval na Dunaj. Po zaposlitvi in dodatnem izobra\u017eevanju na Dunaju, se je novembra 1649 vrnil v Ljubljano in se poro\u010dil z Marijo Ano, h\u010der ljubljanskega \u017eupana Janeza Ludvika Sch\u00f6nlebna, s katero sta imela \u0161est otrok.<\/p>\n\n\n\n
\u010cez dve leti so ga kot sina ljubljanskega me\u0161\u010dana sprejeli brezpla\u010dno, nadvse hitro pa se je tudi povzpel v hierarhiji mestne uprave. Leta 1651 je postal \u010dlan mestnega zunanjega sveta, nato je postal ni\u017eji \u0161pitalski mojster in kmalu zatem \u0161e kot notranji svetnik \u010dlan notranjega mestnega sveta. V vlogi vi\u0161jega mestnega blagajnika je sodeloval pri sprejemu novega cesarja Leopolda I. leta 1660 in slavnost opisal v svoji kroniki, ki jo je pisal od sredine 17. stoletja. Vanjo je vpisoval tudi podatke o ljubljanskem dogajanju, to pisanje sta nadaljevala sin Janez Gregor in vnuk Jo\u017eef Anton. V mandatih 1663\/64 in 1667\/70 je opravljal funkcijo ljubljanskega mestnega sodnika.<\/p>\n\n\n\n
Po odstopu svojega predhodnika je septembra 1672 prvi\u010d postal ljubljanski \u017eupan, \u017eupanoval pa je \u0161e v letih 1673\u20131675, 1679\u20131681 in bil \u0161e leta 1692, \u0161tiri mesece pred smrtjo izvoljen. Po po\u017earu leta 1660 je Janez Krstnik Dolni\u010dar pripomogel, da so za\u010deli zidati cerkev sv. Florijana na Gornjem trgu in bil tudi nje prvi klju\u010dar. Leta 1665 je kupil hi\u0161o zraven ljubljanskega magistrata. Ta je ob koncu 19. stoletja pre\u0161la v mestno lastnino in je danes sestavni del mestne hi\u0161e.<\/p>\n\n\n\n
Njegova sinova Janez Gregor in Janez Anton sta zaslu\u017ena, da je Ljubljana v za\u010detku 18. stoletja dobila baro\u010dno prenovo z novo ljubljansko stolnico, semeni\u0161ko knji\u017enico kot prvo javno znanstveno knji\u017enico na Kranjskem in bila med ustanovitelji znamenitih akademij (npr. Academia operosorum). Pod vplivom svaka Sch\u00f6nlebna je poskrbel za odli\u010dno izobrazbo obeh sinov doma v avstrijskih de\u017eelah kot v Italiji in tako posredno omogo\u010dil razvoj baro\u010dne umetnostne in kulturne dejavnosti v Ljubljani.<\/p>\n\n\n\n
Leta 1688 je cesar Janezu Krstniku in sinovoma podelili plemi\u0161ki naziv von Thalberg. Naslednje leto je s sinovoma postal \u010dlan nove verske dru\u017ebe Societas Unitorum, imenovane tudi Bratov\u0161\u010dina sv. Dizme, kateri \u010dlani so smeli postati samo \u00bbpoplemenitniki in doktorji\u00ab. Janez Krstnik Dolni\u010dar je umrl leta 1692, njegov pogreb pa so v sprevodu do stare stolnice sv. Nikolaja, kjer so ga polo\u017eili poleg \u017eene, pospremili \u0161tevilni ljubljanski me\u0161\u010dani.<\/p>\n\n\n\n
Dolni\u010darjeva hi\u0161a na Mestnem trgu (FOTO: Wikipedia Commons)<\/p>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"