5. junija leta 1827 je cesar Franc I. na Dunaju s posebno listino potrdil Ljubljani privilegij do petih letnih sejmov. Veliki sejmi so bili v Evropi od srednjega veka pomembni kraji trgovanja in do za\u010detka 19. stoletja sredi\u0161\u010de trgovskega in obrtni\u0161kega \u017eivljenja. Ljubljana sicer ni spadala v pomembno evropsko mre\u017eo sejemske poti, so imeli pa sejmi za mesto in trgovce, kramarje in obrtnike iz sosednjih mest ter de\u017eel \u0161e ob za\u010detku 19. stoletja izjemen gospodarski pomen.<\/p>\n\n\n\n
V 15. stoletju je imela Ljubljana dva letna sejma: sejem Sv. Petra in Pavla (29. junija) in sejem ob Kri\u017eevem, imenovan tudi \u010ce\u0161pljev sejem (14. septembra), ki sta trajala po tri dni. Leta 1479 je Ljubljana s pooblastilom cesarja Friderika dobila privilegij \u0161e za tretji, to je Elizabetin sejem (19. novembra), ki je trajal \u0161tirinajst dni.<\/p>\n\n\n\n
Sredi 16. stol, v \u010dasu, ko so ljubljanski trgovci izgubljali donosno trgovino z ogrskimi ko\u017eami, italijanskim blagom in koro\u0161kim \u017eelezom, je Ljubljana leta 1556 zaprosila za nov letni sejem, mestni svet pa je sklenil, da morajo trgovci za \u010dasa sejmov prodajati na sejemskih stojnicah in pla\u010dati sejmarino. Tako je mesto dobilo privilegij \u0161e za \u010detrti Pavlov sejem (25. januarja) od dvorne pisarne decembra 1560.<\/p>\n\n\n\n
Trgovski in gospodarski razcvet pa je botroval temu, da si je Ljubljana izborila pri de\u017eelnem knezu \u0161e peti letni sejem, ki se v dokumentih prvi\u010d omenja leta 1582. Slednji je dobil ime Trija\u0161ki sejem, od leta 1628 pa je smel Trija\u0161ki sejem, ki se je za\u010del prvega maja, trajati \u0161tirinajst dni. Vse do leta 1858 je imela Ljubljana dva \u0161tirinajstdnevna in tri tridnevne sejme. Tega leta so skraj\u0161ali vse letne sejme na \u0161est dni trajanja, od ponedeljka do sobote.<\/p>\n\n\n\n
Ob koncu stoletja so letni sejmi popolnoma izgubili svoj nekdanji gospodarski pomen. Leta 1901 so jih skraj\u0161ali le na en dan in jih s tem prakti\u010dno tudi ukinili. V fevdalnih \u010dasih so za\u010detek letnega sejma v Ljubljani razgla\u0161ali z bobnom na vseh treh mestnih trgih. Valvasor pi\u0161e, da so za\u010detek in konec dveh \u0161tirinajstih sejmov, Elizabetinega in Trija\u0161kega, oznanjati tudi z enournim zvonjenjem z ljubljanskega gradu. V \u010dasu sejma je veljal tr\u017eni mir, ki je pomenil stro\u017ejo kazenskopravno za\u0161\u010dito udele\u017eencev. Ob pri\u010detku vsakega sejma so na Mestno hi\u0161o obesili tr\u017eno roko, leseno roko z me\u010dem, ki je simbolno razglasila sejemski mir. Roka pravice, ki so jo Ljubljan\u010dani poimenovali frenga, je bilo znamenje sodne pravice in tr\u017enega varstva, danes pa je shranjena v ljubljanskem mestnem muzeju. V tem \u010dasu so bili prepovedani prepiri, pretepi in preklinjanje, kakor tudi no\u0161enje oro\u017eja. Oblast je tako tudi varovala \u017eivljenje in blago kupcev in prodajalcev ter kaznovala goljufe.<\/p>\n\n\n\n
Foto: Cesar Franc I. potrdi Ljubljani privilegij do petih letnih sejmov, Zgodovinski arhiv Ljubljana.<\/p>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"