12. junija 1869 je v Milanu umrl diplomat in egiptolog Vitez Anton plemeniti Lavrin. Vse od sredine 19. stoletja si je mo\u017eno v Narodnem muzeju ogledati pravo egip\u010dansko mumijo. Balzamirani ostanki egip\u010danskega sve\u010denika niso bili najdeni v kak\u0161nem slovenskem arheolo\u0161kem najdi\u0161\u010du, temve\u010d je bilo to del podarjenega gradiva, ki jo je doniral vipavski pravnik Anton Lavrin, ki je bil v diplomatski slu\u017ebi avstrijskega cesarstva. Lavrin je hitro napredoval v zunanji slu\u017ebi habsbur\u0161ke monarhije. Po \u0161tudiju teologije v Ljubljani in pridobljeni pravni diplomi na Dunaju je zaradi znanja \u0161tevilnih tujih jezikov \u017ee leta 1822 postal konzularni upravnik na jugu Italije, nekaj let pozneje pa \u017ee avstrijski generalni konzul v Palermu. Vse od leta 1834 pa je opravljal vodjo konzularne slu\u017ebe v Egiptu, v Aleksandriji.<\/p>\n\n\n\n
Bil je izredno spreten, zaradi diplomatskega dela ga je odlikoval tako doma\u010d avstrijski cesar, kot tur\u0161ki sultan in sam pape\u017e. Lavrina pa je tudi privla\u010dila starodavna egip\u010danska kultura in postal eden najve\u010djih zasebnih zbirateljev egip\u010danskih spomenikov med Slovenci tistega \u010dasa. Leta 1846 je tedanjemu Kranjskemu de\u017eelnemu muzeju v Ljubljani daroval okoli 200 staroegiptovskih predmetov, med njimi tudi leseno krsto z mumijo egip\u010danskega sve\u010denika Isahta iz Karnaka ter balzamirani krokodil.<\/p>\n\n\n\n
Anton Lavrin (FOTO: Wikipedia Commons)<\/p>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"