15. junija leta 1885 se je v Jami pri dvoru rodil Fran Brada\u010d. Velja za utemeljitelja klasi\u010dne filologije na Slovenskem. Bil je prvi slovenski predavatelj stare gr\u0161\u010dine in knji\u017eevnosti na ljubljanski univerzi in avtor ve\u010d slovenskih priro\u010dnikov in slovarjev v sloven\u0161\u010dini. Kot tenko\u010dutni prevajalec pa je v slovenskim bralcem pribli\u017eal tudi nekatera temeljna starogr\u0161ka dela. Pot do univerzitetne profesure je bila dolga, tragi\u010dna pa je tudi njegova \u017eivljenjska zgodba v \u010dasu socializma. V \u010dasih, ko so bile \u0161e gimnazije klasi\u010dne, torej z obveznim pou\u010devanjem latin\u0161\u010dine in staro gr\u0161\u010dine, je tudi dijak Fran obiskoval tako v Ljubljani in leta 1905 maturiral. S pomo\u010djo Knafljeve \u0161tipendije je \u0161tudiral klasi\u010dno filologijo na Dunaju pri znamenitih avstrijskih profesorjih in raziskovalcih, doktoriral pa je v Zagrebu. \u017de pred tem je bil gimnazijski profesor v Ljubljani, po letu 1923 pa je bil kot docent zaposlen na Filozofski fakulteti.<\/p>\n\n\n\n
Raziskoval je zgodovino gr\u0161ke dramatike in gledali\u0161\u010da, prevedel je veliko gr\u0161kih in latinskih klasikov, pa tudi iz \u010de\u0161\u010dine in nem\u0161\u010dine. Med vojno ga je doletela nesre\u010da, saj so v po\u017earu zgoreli skoraj vsi njegovi zapiski predavanja in rokopis s prevodom Aristotelove Poetike. V novem socialisti\u010dnem re\u017eimu je bil kot nasprotnik komunizma z odlokom ministra za prosveto prisilno upokojen. Izgubil je volilno pravico, pred izgubo stanovanja pa ga je re\u0161ila znamenita odvetnica Ljuba Prenner. Po drugi svetovni vojni se je posvetil izklju\u010dno prevajanju.<\/p>\n\n\n\n
Fran Brada\u010d (FOTO: Wikipedia)<\/p>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"