18. junija leta 1461 je Ljubljana postala sede\u017e \u0161kofije. Prvi ljubljanski \u0161kof je postal plemi\u010d in duhovnik \u017diga Lamberg, ki je pripadal znameniti rodbini dr\u017eavnikov, politikov, vojakov in cerkvenih dostojanstvenikov. Med njegovimi predniki je bil tudi sloviti Lambergar, ki se je boril s Pegamom in slovel po mnogih zmagah na vite\u0161kih turnirjih. \u017diga Lamberg je \u0161tudiral na Dunaju in v Padovi, kjer je leta 1461 doktoriral iz cerkvenega prava. \u017de pred tem je bil \u017eupnik pri Kranju, kasneje pa ga je na dvor povabil cesar Friderik III., kjer je postal dvorni kaplan in cesarjev zaupnik. Tam se je spoprijateljil s humanistom Enejem Silvijem Piccolominijem, poznej\u0161im pape\u017eem Pijem II. Slednji je tudi prvega ljubljanskega \u0161kofa potrdil, potem ko je cesar ustanovil ljubljansko \u0161kofijo. Med nalogami \u0161kofa so bile utrditev pravnega polo\u017eaja, prenova po\u017egane stolnice in boj proti tur\u0161ki nevarnosti. Bil je \u010dlan pape\u0161ke komisije za razglasitev Heme Kr\u0161ke za svetnico. Na dana\u0161nji dan leta 1488 je preminil, njegovi posmrtni ostanki so bili sprva v ljubljanski stolnici, proti koncu 17. stoletja pa so jih prenesli na doma\u010di lamber\u0161ki grad Kamen pri Begunjah na Gorenjskem.<\/p>\n\n\n\n
Umestitev prvega ljubljanskega \u0161kofa \u017dige Lamberga (WIKIPEDIA Commons)<\/p>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"