18. junija leta 1896 se je v Kri\u017eah pri Tr\u017ei\u010du rodil slovenski in jugoslovanski zgodovinar, pravnik in publicist Lojze Ude starej\u0161i. <\/p>\n\n\n\n
V prvi svetovni vojni se je \u0161e ne dvajset let star, bojeval na raznih frontah in dosegel \u010din poro\u010dnika. Zaradi zavzemanja za Jugoslavijo je pri\u0161el pred vojno sodi\u0161\u010de, oktobra leta 1918 je sodeloval pri uporu 2. gorskega strelskega polka in nato z njim v imenu Jugoslavije za\u010dasno zasedel Gorico. Pozneje se je pridru\u017eil borcem za severno mejo ter sodeloval v vseh bojih za Koro\u0161ko.<\/p>\n\n\n\n
Leta 1929 je v Ljubljani diplomiral iz prava, nato kot odvetni\u0161ki pripravnik slu\u017eboval v ve\u010d krajih po Sloveniji ter pozneje odprl odvetni\u0161ko pisarno v Lenartu v Slovenskih goricah. Po okupaciji Slovenije se je pred nacisti umaknil v Ljubljano in za\u010del sodelovati z Osvobodilno fronto, od leta 1943 pa je opravljal ve\u010d pomembnih funkcij; med drugim je bil tudi predsednik verske komisije pri Slovenskem narodnoosvodilnem svetu.<\/p>\n\n\n\n
Po vojni je deloval kot izvedenec pri pripravi gradiva za slovenske mejne zahteve, nato pa je bil znanstveni sodelavec In\u0161tituta za narodnostna vpra\u0161anja ter vi\u0161ji znanstveni sodelavec Narodne in univerzitetne knji\u017enice v Ljubljani. Lojze Ude se je \u017ee kot \u0161tudent vklju\u010dil v razprave o polo\u017eaju slovenskega naroda v Jugoslaviji; povezoval ga je s socialnim vpra\u0161anjem in nasprotoval kulturnemu boju, ki je hromil narodne sile. Posvetil se je zgodovinopisnemu raziskovanju, zlasti problematiki Koro\u0161kih Slovencev, se zavzemal za priznanje zaslug koro\u0161kim prostovoljcem in generalu Maistru ter za bolj stvarno in pravi\u010dno uradno politiko do slovenske manj\u0161ine na Koro\u0161kem. Za svoje delo je prejel ve\u010d odlikovanj, \u017ee leta 1920 pa zlato Obili\u0107evo medaljo za hrabrost.<\/p>\n\n\n\n
Lojze Ude (FOTO: Wikipedia commons)<\/p>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"