22. junija 1885 se je v Ljubljani rodil in\u017eenir, \u0161ahist, filozof in pisatelj Milan Vidmar. Dru\u017eina Vidmar je mo\u010dno zaznamovala Ljubljano in Slovenijo v 20. stoletju. Dru\u017eina de\u017enikarjev o\u010deta Josipa Vidmarja, ki so sprva stanovali na Mestnem trgu, je bila med ve\u010djimi me\u0161\u010danskimi dru\u017einami tistega \u010dasa, saj je imel tri h\u010dere in \u0161tiri sinove. Med njimi so bili znani kulturnopoliti\u010dnih osebnosti Josip Vidmar mlaj\u0161i, telovadec Stane Vidmar, knjigarnar Ciril Vidmar, plesna umetnica in pedagoginja Vidmar Metoda ter Milan Vidmar, ki se je rodil na dana\u0161nji dan leta 1885. V Ro\u017eno dolino so se preselili leta 1930 v mogo\u010dno zidano in leseno stavbo v alpskem slogu, kjer je bila 11 let pozneje, 27. aprila 1941, ustanovljena Osvobodilna fronta. Nekaj 100 metrov naprej ob dana\u0161nji vili Podro\u017enik pa je domoval znameniti elektrotehnik in prvi slovenski \u0161ahovski velemojster. Milan je bil zagotovo eden najbolj inteligentnih ljudi tistega \u010dasa, po \u0161tudiju na Dunaju, kjer je doktoriral pri 25 letih, je sodeloval pri ustanovitvi Tehni\u0161ke fakultete nove ljubljanske univerze, zaslu\u017een pa je tudi za ohranitev celovitosti univerze. V vlogi rektorja je predlagal, naj se univerza poimenuje po jugoslovanskem kralju Aleksandru I. Kara\u0111or\u0111evi\u0107u, sredi vojne vihre leta 1943 pa je kot predsednik Akademije dosegel, da je Akademija znanosti in umetnosti dobila \u0161e pridevnik \u201cslovenska\u201d. Po drugi svetovni vojni so na njegovo pobudo v Ljubljani ustanovili In\u0161titut za elektri\u0161ko gospodarstvo, ki nosi danes naslov In\u0161titut Milan Vidmar. Milan je bil v obdobju med vojnama najve\u010dji strokovnjak za transformatorje v svetovnem merilu.<\/p>\n\n\n\n
Milan Vidmar (FOTO: Wikipedia)<\/p>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"