24. junija leta 1717 je bila v Londonu ustanovljena prva prostozidarska lo\u017ea, ki pomeni uradni za\u010detek gibanja, ki je iz\u0161lo iz zidarskih cehov srednjega veka in se vse do danes razvilo v mednarodni dru\u017ebeni fenomen. Iz Britanije se je misel oziroma gibanje kmalu raz\u0161irilo po Evropi in po zahodni civilizaciji nasploh. Prvotna pravila gibanja temeljijo na strpnosti, tolerantnem dialogu, delu na sebi in preseganja dru\u017ebenih razlik. V preteklosti so jim pripisovali \u0161tevilne zarote, dejstvo pa je, da so njihove ideje bile v sozvo\u010dju z razsvetljenskim gibanjem. Prostozidarska dejavnost je organizirana v bratov\u0161\u010dinah v formalni organizaciji dru\u0161tev, vodi jih veliki mojster Velike lo\u017ee. V Ljubljani je bila prva lo\u017ea z imenom Dobrodelnost in stanovitnost ustanovljena \u017ee leta 1792, prostozidarji pa so se sestajali v redutni dvorani na Starem trgu. Med prostozidarje so pristopali intelektualci, plemi\u010di, me\u0161\u010dani in drugi gospodje na dobrem glasu. Tako med njimi sre\u010damo \u017diga Zoisa, Antona Toma\u017ea Linharta, Jurija Vego in domnevno tudi Valentina Vodnika. Terezijanskim in jo\u017eefinskim reformam, ki so pomembno zaznamovale modernizacijo tudi slovenskih de\u017eel, so v marsi\u010dem botrovali prostozidarji. Ob prihodu Francozov je v Ljubljani zgolj eno leto delovala francosko-ilirska lo\u017ea Prijatelji rimskega kralja in Napoleona do razpada Ilirskih provinc leta 1813. ve\u010dina Ljubljan\u010danov se je vklju\u010devala v tuje lo\u017ee, dokler ni bila leta 1940 ustanovljena lo\u017ea Valentin Vodnik. Po osamosvojitvi Slovenije je prostozidarstvo ponovno dovoljeno in v razcvetu.<\/p>\n\n\n\n
Mozart v eni izmed dunajskih lo\u017e 18. stoletja (FOTO: Wikipedia Commons)<\/p>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"