6. julija leta 1846 je v Ljubljani umrl kranjski in avstrijski politik ter ljubljanski \u017eupan Janez Nepomuk Hradecky.<\/p>\n\n\n\n
Janez Nepomuk Hradecky je bil ljubljanski \u017eupan ve\u010d kot \u010detrt stoletja. \u017dupansko funkcijo je nastopil leta 1820 in vodil mesto vse do svoje smrti leta 1846. V sedemdesetih letih 18. stoletja je njegov o\u010de Franc Ksaver pri\u0161el iz Kutne gore na \u010ce\u0161kem slu\u017ebovat v Ljubljano kot ra\u010dunski svetnik. Tudi njegov sin Janez Nepomuk se je v za\u010detni karieri posvetil dr\u017eavnemu knjigovodstvu. \u017de kmalu po prevzemu \u017eupanskega \u017eezla leta 1820 so se pokazale njegove administrativne sposobnosti in kmalu postal med najbolj vplivnimi javnimi funkcionarji v celotni de\u017eeli ter se aktivno vklju\u010deval v mestne in de\u017eelne organizacije ter spodbujal napredek mesta. Uspe\u0161no je izpeljal kongres Svete alianse v mestu leta 1821. Bil je \u010dlan Ljubljanske hranilnice, Kmetijske dru\u017ebe, lokalne komisije za osu\u0161evanje barja, muzejskega dru\u0161tva in \u0161tevilnih drugih. Po njegovi zaslugi je Ljubljana dobila leta 1842 \u0161e danes ohranjeni osrednji zidani most Tromostovja, kjer je bil neko\u010d lesen, kasneje pa \u0161e prvi lito\u017eelezni most v Avstriji, ki danes povezuje Krakovo in \u017dabjak. Zasadil je park Zvezdo s kostanji, uredil mestno zemlji\u0161ko knjigo, po njegovem so uredili ve\u010d kilometrsko cesto od Ljubljane do Iga in ustanovil ubo\u017enico. Zaradi zaslug ga je doma\u010di avstrijski cesar nagradil z nazivom cesarsko kraljevi svetnik, ob petindvajseti obletni \u017eupanovanja pa mu je pesnik France Pre\u0161eren po\u010dastil s sonetom. Podpiral je izsu\u0161evanje ljubljanskega barja in ob robu mesta spodbujal naseljevanje. Ob I\u017eanski cesti so izsu\u0161ili travnike in za\u010deli prodajati parcele. Sprva jih je \u017eelel brezpla\u010dno razdeliti med Trnov\u010dane, a jih ti niso hoteli, zato jih je pa\u010d ponudil vsakemu, ki se je prijavil. Eno izmed njegovih kolonizacijskih naprezanj \u0161e danes nosi ime po njemu, in sicer Hradeckega cesta v Kurji vasi, nekdanjem predmestju Ljubljane. Ulica se je raztezala od Karlov\u0161kega mostu proti Barju ob sedanji I\u017eanski cesti in pod Golovec. Sredi 19. stoletja je \u017eupan Hradecky za\u010del tam prodajati mestna zemlji\u0161\u010da, pod pogojem, da si kupci na njih zgradijo hi\u0161e. Bilo je veliko zanimanja in kmalu je nastalo manj\u0161e naselje, ki so mu Ljubljan\u010dani rekli Hradeckega predmestje, pozneje pa so ga uradno preimenovali v Hradeckega ali Hradeckyjevo vas. Ob njegovi smrti na dana\u0161nji dan leta 1846 \u010dasopisi niso iz\u0161li, \u017eivljenje v mestu pa se je ustavilo. Janez Nepomuk Hradecky je bil z vsem dr\u017eavnimi \u010dastmi pokopan na ljubljanskem Navju, slovenskemu pokopali\u0161\u010du slavnih in zaslu\u017enih.<\/p>\n\n\n\n
Janez Nepomuk Hradecky (FOTO: Wikipedia)<\/p>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"