6. julija leta 1835 je umrl slovenski jezikoslovec, literarni zgodovinar in knji\u017eevni kritik Matija \u010cop. Star je bil le 38 let.<\/p>\n\n\n\n
Eden najbolj\u0161ih prijateljev Franceta Pre\u0161erna in u\u010denjakov prve polovice 19. stoletja je bil zagotovo Matija \u010cop. Marljivi Gorenjec je svoje osnovno \u0161olanje in dva letnika filozofije opravil v Ljubljani. Tretji letnik je kon\u010dal na Dunaju in s tem postal gimnazijski profesor. Na Dunaju se je seznanil z Jernejem Kopitarjem. V tem \u010dasu se je ukvarjal s staro provansalsko trubadursko literaturo, in seznanjal z angle\u0161ko in \u0161pansko knji\u017eevnostjo. Navdu\u0161eval se je nad romanskimi pesni\u0161kimi oblikami, s katerimi je kasneje vplival na Pre\u0161erna. Ker je hotel vsako delo brati v izvirniku se je tekom \u017eivljenja nau\u010dil kar 19 tujih jezikov. Odli\u010dno je poznal tako sodobno kot klasi\u010dno literaturo.<\/p>\n\n\n\n
Po vrnitvi iz cesarske prestolnice je \u0161tudiral bogoslovje, vendar kmalu ugotovil, da to ni zanj. Opravil je potrebne izpite za gimnazijskega profesorja ter pou\u010deval nekaj let na Reki in v Lvovu, kjer je bil celo profesorski pripravnik na univerzi. Po vrnitvi v Ljubljano se je zopet moral zadovoljiti z mestom gimnazijskega profesorja. Leta 1828 je sprejel mesto licejskega knji\u017eni\u010darja in po letu 1831 je opravljal le to slu\u017ebo. Bil je med najbolj izobra\u017eenimi Slovenci tistega \u010dasa. V \u010dasu izhajanja Kranjske \u010dbelice je bil njen cenzor in s spisom v nem\u0161\u010dini Slovenska abecedna vojna leta 1833 posegel tudi v \u010drkarsko pravdo. Zavzemal se je za visoko slovensko knji\u017eevnost, namenjeno izobra\u017eencem in zavra\u010dal mnenja, da je sloven\u0161\u010dina primerna le za ni\u017eji sloj.<\/p>\n\n\n\n
Matijo \u010copa \u0161tejemo za prvega slovenskega modernega bibliotekarja, saj je kot vodja ljubljanske licejske knji\u017enice uredil in po katalogih popisal v 7 letih 40 tiso\u010d knjig, ki veljajo za osnovo dana\u0161nje Narodne in univerzitetne knji\u017enice. Kot ljubitelj knjig je tudi sam nakupil okoli 4 tiso\u010d zvezkov v vseh evropskih jezikih. Po njem se imenuje \u00a0najvi\u0161je priznanje na podro\u010dju bibliotekarstva: \u010copova diploma. Na dana\u0161nji dan leta 1835 je Matija \u010cop tragi\u010dno umrl med kopanjem v reki Savi pri Toma\u010devem. Prijatelj France Pre\u0161eren mu je posvetil pesnitev Krst pri Savici, elegijo V Spomin Matije \u010copa in mu zlo\u017eil nagrobni napis. Tudi Ljubljana se mu je poklonila s poimenovanjem danes najbolj obljudene ulice v sredi\u0161\u010du mesta, \u010copova ulica.<\/p>\n\n\n\n
Matija \u010cop (FOTO: Wikipedia)<\/p>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"