9. julija leta 1485 je habsbur\u0161ki in cesar sveti rimski cesar Friderik III. z listino omejil pristojnosti zunanjega sveta in ob\u010din.<\/p>\n\n\n\n
Tekom srednjega veka je z nastankom mestnega sveta in mestnega sodnika postala ljubljanska ob\u010dina avtonomna. Ljubljanski mestni sodnik se v listini prvi\u010d omenja \u017ee leta 1267, ko je vojvoda Rudolf IV. podelil mestnemu svetu pravico voliti sodnika, medtem ko je bil prej sodnik le neposredni uradnik de\u017eelnega kneza. Z nastopom Habsbur\u017eanov leta 1335 je mestna avtonomija v Ljubljani do\u017eivela precej\u0161nje spremembe, leta 1337 se omenjata \u0161e dva sodnika, od leta 1338 pa samo \u0161e eden. Mestni gospod je postavil mestnega sodnik iz vrst me\u0161\u010danov, s tem pa ti dobili pravico voliti mestni svet in mestnega sodnika. Sodnik tako ni bil ve\u010d uradnik de\u017eelnega kneza, ampak ga je volilo dvanajst zaprise\u017eenih mo\u017e. Ljubljanska ob\u010dina, ki je sicer obstajala \u017ee prej, je s tem dobila javnopravni zna\u010daj. Ljubljana je med mesti na Kranjskem in drugimi habsbur\u0161kimi dednimi de\u017eelami \u017ee zelo zgodaj dobila pravico do volitve sodnikov. Prav tako pa je nastanek komuna vezna na bli\u017enje romanske in obalne vzore. V 14. stoletju nastane mestna struktura, ki se ozna\u010duje kot sodnik, svet in vsi me\u0161\u010dani, hkrati s tem pa se je utrdila tudi sodna avtonomija. Ljubljanske me\u0161\u010dane so lahko – po ve\u010dkratnih odredbah de\u017eelnega kneza – sodili le pred me\u0161\u010danskim sodi\u0161\u010dem. Cesar Friderik III. je pred ve\u010d kot pol tiso\u010dletja, natan\u010dneje 9. julija 1485, omejil pristojnost zunanjega sveta in ob\u010dine. V listini, ki jo hrani Zgodovinski arhiv Ljubljana, je prepovedal zunanjemu svetu in ob\u010dini v Ljubljani odlo\u010dati v sporih med me\u0161\u010dani brez dovoljenja sodnika in notranjega sveta ali de\u017eelnega glavarja. Listina je zanimiva iz ve\u010dih vidikov. Prvi\u010d se omenja zunanji mestni svet. \u0160e leta 1370 je mestna ob\u010dina – vsi polnopravni me\u0161\u010dani – volila samo en, dvanajst\u010dlanski svet’. Od leta 1472 je ljubljansko me\u0161\u010danstvo iz svoje srede volilo sto mo\u017e, imenovanih \u00bbgenannte\u00ab, pozneje \u00bbgemain\u00ab. Ta organ je nato iz svoje srede in izmed vseh me\u0161\u010danov izvolila svet oz. sodnika ter s tem opravljala funkcijo, ki so jo do tedaj opravljali vsi me\u0161\u010dani. Zunanji svet je tako nastal med letoma 1370 in 1485, ta listina pa je \u0161e posebej pomembna zato, ker opredeljuje medsebojna razmerja vseh mestnih oblastnih teles: pravo oblast ima v mestu notranji svet, medtem ko zunanji in ob\u010dina poleg pravice volitve sodelujeta pri mestni upravi le, \u010de ju notranji svet k temu pozove.<\/p>\n\n\n\n
Listina Zgodovinskega arhiva Ljubljana (FOTO: www.arnes.si)<\/p>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"