13. julija leta 1883 se je v Ljubljani rodil slovenski slikar, risar, grafik in ilustrator Hinko Smrekar.<\/p>\n\n\n\n
Likovni ustvarjalec Hinko Smrekar je najbolj znan predvojni grafik in ilustrator. Rodil se je ljubljanskemu postre\u0161\u010dku na dana\u0161nji dan leta 1883 v Ljubljani, tukaj tudi obiskoval osnovno \u0161olo in gimnazijo, \u017eelja po \u0161tudiju medicine pa zaradi rev\u0161\u010dine nikoli ni bila uresni\u010dena. Lotil se je \u0161tudija prava, toda ve\u010d kot prvega izpita ni naredil. \u010ceprav nikdar ni dokon\u010dal akademskega izobra\u017eevanja, si je sam pridobil obse\u017eno znanje v razli\u010dnih humanisti\u010dnih vedah, poleg tega pa je bil tudi poliglot. Zaradi izjemnega slikarskega talenta se je popolnoma posvetil umetni\u0161kemu poklicu.<\/p>\n\n\n\n
Bil je med ustanovitelji dru\u0161tva Vesna na Dunaju (1903), katerega \u010dlani, mladi slovenski likovniki, so si prizadevali uresni\u010devati program: ustvarjati v pristno slovenskem duhu. S prav tako znanim slikarjem Maksimom Gasparijem je od\u0161el v M\u00fcnchen, kjer sta skoraj dve leti \u0161tudirala na zasebnih \u0161olah. Zaradi pomanjkanja finan\u010dnih virov se je leta 1905 vrnil v Ljubljano, nato pa v Kranj k star\u0161em, kamor so se preselili po velikono\u010dnem potresu, ki je po\u0161kodoval njihovo dru\u017einsko hi\u0161o. Smrekar je tudi avtor prvega na slovenskih tleh izdanega taroka, t. i. \u00bbSlovanskega taroka\u00ab, natisnjenega med letoma 1910\u22121912. Med prvo svetovno vojno je bil vpoklican k vojakom, kmalu pa so ga obto\u017eili za srbofila in ga zaprli. Med konfinacijo je hlinil du\u0161evno bolezen, ki pa ja je tudi osvobodila tabori\u0161\u010d. V doma\u010di Ljubljani je \u017eivel kot svobodni umetnik in skozi risb izpovedoval svoj satiri\u010dni odnos do vojne.<\/p>\n\n\n\n
Po vojni se je uveljavil kot odli\u010den karikaturist in sodeloval pri razli\u010dnih \u010dasopisih. Posvetil se je upodabljanju sodobnih slovenskih umetnikov, znanstvenikov, politikov in drugih javnih delavcev, ki jim prav tako ni prizana\u0161al. Satira mu je omogo\u010dala komentiranje trenutne politi\u010dne in druge razmere, zato nam \u0161e danes njegove risbe tako prepri\u010dljivo pri\u010dajo o medvojnih dogodkih, dogajanju in osebnostih. Ilustriral in opremil je vrsto Cankarjevih knjig in drugih slovenskih literarnih ustvarjalcev. Po materini smrti leta 1927 se je za stalno naselil v Ljubljani, njegovo \u017eivljenje pa se je tragi\u010dno kon\u010dalo v \u010dasu okupacije Slovenije. Septembra ga je ustavila italijanska patrulja in na\u0161la pri njem ilegalni Radio vestnik OF, zato je bil dva dni zatem brez sodnega postopka ustreljen v zloglasni Gramozni jami. Pokopan je v Spominskem parku padlih borcev in talcev na \u017dalah. Hinko Smrekar velja za za\u010detnika slovenske umetni\u0161ke grafike. Od leta 1993 se po njem imenuje nagrada za ilustratorske dose\u017eke in Osnovna \u0161ola Hinka Smrekarja v Ljubljani.<\/p>\n\n\n\n
Hinko Smrekar – avtoportret\/risba (FOTO: Wikipedia)
<\/p>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"