14. julija leta 1795 je v Ljubljani umrl pesnik, pisatelj, zgodovinar, dramatik in \u0161olnik Anton Toma\u017e Linhart. Star je bil le 38 let.<\/p>\n\n\n\n
Glavno mesto vojvodine Kranjske je imelo konec 18. stoletja okoli 14 tiso\u010d prebivalcev z \u017eivahnim pristani\u0161\u010dem na Bregu, kjer je bilo med uradovalno nem\u0161\u010dino in lokalno sloven\u0161\u010dino mogo\u010de sli\u0161ati celo nizozemsko govorico. Prav na koncu Brega se je v pala\u010di najbogatej\u0161ega Ljubljan\u010dana barona \u017diga Zoisa zbirala pe\u0161\u010dica razsvetljensko navdahnjenih mo\u017e, ki \u0161e danes predstavljajo gradnike slovenske identitete zaradi svoje predanosti, zavednosti in marljivosti. Med njimi je bil tudi Anton Toma\u017e Linhart, ki velja za za\u010detnika doma\u010de dramatike in avtorja koncepta slovenske narodne zgodovine od Karantanije do sodobnosti. Rojstvo slovenske dramatike je tako nelo\u010dljivo povezano z Linhartom, ki je priredil prvi dve dramski deli v slovenskem jeziku po francoskem in nem\u0161kem vzoru. Linhartova veseloigra \u017dupanova Micka je bila krstno uprizorjena prav v Stanovskem gledali\u0161\u010du v revolucionarnem letu 1789, komedija Ta veseli dan ali Mati\u010dek se \u017eeni pa zaradi dr\u017eavne cenzure \u0161ele po pomladi narodov leta 1848.<\/p>\n\n\n\n
Radovlji\u010dan \u010de\u0161kega porekla Anton Toma\u017e Linhart je ve\u010dino svojega \u017eivljenja pre\u017eivel v Ljubljani, kjer je 14. julija 1795 prav na dana\u0161nji dan prezgodaj zapustil svet. Slovenski dramatik, pesnik, \u0161olnik in za\u010detnik slovenskega znanstvenega zgodovinopisja je v zgodnji mladosti obiskoval jezuitsko gimnazijo in njene vi\u0161je\u0161olske \u0161tudije v Ljubljani. Mislil je celo postati menih, vendar si je po dveh letih bivanja v bli\u017enjem samostanu v Sti\u010dni kmalu premislil. Odpravil se je na Dunaj, kjer je poslu\u0161al na tamkaj\u0161nji univerzi predavanja znamenitega Sonnenfelsa, utemeljitelja moderne javne uprave. Ko se je vrnil v Ljubljani, je postal arhivar pri \u0161kofu. Od leta 1781 se je dru\u017eil s slovenskimi preroditelji, prav tako pa se je zavzemal pri obuditvi Academie operosorum, kjer je imel otvoritveni govor. V njem se je zavzel za iskanje resnice in svobodo mi\u0161ljenja. Kot visok de\u017eelni uradnik si je prizadeval za ustanovitev osrednje in javne \u0161tudijske knji\u017enice v Ljubljani ter leta 1784 celo spisal spomenico. Iz njegove pobude je v Ljubljani leta 1791 nastala licejska knji\u017enica, predhodnica NUK-a. Bil je tudi \u0161olski komisar v ljubljanskem okro\u017eju in ustanovil 27 pode\u017eelskih osnovnih \u0161ol. Uspelo mu je ustanoviti ljubljanski \u0161tudijski konsens, obliko avtonomije ljubljanskih vi\u0161jih \u0161ol – liceja, gimnazije in normalke. Prizadeval si je za obnovo leta 1785 ukinjenega filozofskega \u0161tudija na liceju. Od leta 1791 dalje je bil tajnik kranjskega de\u017eelnega glavarstva. Svojo prvo igro Miss Jenny Love je napisal leta 1780, prvi\u010d pa je bila uprizorjena skoraj 200 let kasneje, leta 1967 ob stoletnici Dramati\u010dnega dru\u0161tva v Drami SNG v Ljubljani. Linhart si je v Ljubljani sezidal hi\u0161o pod gradom na Streli\u0161ki ulici, kjer stoji \u0161e danes. Po njegovi smrti je vdova hi\u0161o prodala in se z otroci preselila na Dunaj. Po njemu je mesto poimenovalo Linhartovo cesto v Savskem naselju in dvorano v Cankarjevem domu.<\/p>\n\n\n\n
Radovljica je Linhartovo rojstno mesto (FOTO: Danijel Osmanagi\u0107)<\/p>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"