15. julija leta 1904 se je v Ljubljani za\u010del II. vsesokolski zlet. Sre\u010danje je trajalo vse do 17. julija.<\/p>\n\n\n\n
Po sprostitvi politi\u010dnega, kulturnega in dru\u0161tvenega \u017eivljenja v avstrijskem cesarstvu v \u0161estdesetih letih 19. stoletja je tudi v Ljubljani slovenske me\u0161\u010dane spodbudilo, da so po lastnem predlogu in deloma tudi \u010de\u0161kemu zgledu leta 1863 ustanovili Ju\u017eni Sokol, kasneje njegov naslednik Ljubljanski sokol. Bistvo sokolstva, ki je kot gibanje postalo na prelomu v 20. stoletje najbolj mno\u017ei\u010dno slovensko gibanje, je bila vzgoja \u010dloveka. Telesna, eti\u010dna, kulturna in narodna. Sokolstvo je bilo spremljevalec borbe za narodno emancipacijo, na vrhu vsega pa slovenska narodna ideja. Delovanje Ljubljanskega sokolskega dru\u0161tva je bil za\u010detek sokolskega gibanja na Slovenskem. Po letu 1880 sokolstvo prese\u017ee meje Kranjske in se raz\u0161iri tudi na Gori\u0161ko, Tr\u017ea\u0161ko in kon\u010dno tudi na \u0160tajersko, kjer je sokolsko dru\u0161tvo postalo slovenska trdnjava proti mo\u010dni nem\u0161ki poziciji. Ljubljanski Sokoli so prevzeli vlogo mati\u010dnega dru\u0161tva. Na dana\u0161nji dan leta 1904 je potekal II. vsesokolski zlet v Ljubljani, ki je trajal kar tri dneve, nastal pa je na pobudo Ljubljanskega Sokola pod predsednikom dr. Ivanom Tav\u010darjem. Zleta so se udele\u017eili \u010de\u0161ki sokoli, Poljaki, Rusi, Srbi, Bolgari in Hrvati. Na uvodni proslavi je zaigral koncert Glasbene matice v Narodnem domu, kjer danes domuje Narodna galerija. V naslednjem dnevu je bila dopoldne tekmovalna telovadba s 300 \u010dlani, opoldne je sledil slavnostni sprevod 2500 sokolov in pozdrav \u017eupana Ivana Hribarja pred magistratom. Zve\u010der je bila ljudska veselica z dru\u0161tveno godbo. Sokolsko gibanje je \u017ee od leta 1898 vklju\u010devalo vadbo za \u017eenske. V Ljubljani je bilo leta 1901 ustanovljeno \u017densko telovadno dru\u0161tvo, ki je iz\u0161lo iz \u017eenskega odseka Ljubljanskega sokola. V ozadju je bilo tudi gibanje za emancipacijo \u017eensk, vodja dru\u0161tva je bila Franja Tav\u010dar, \u017eena dr\u017eavnozborskega poslanca in poznej\u0161ega ljubljanskega \u017eupana in staroste Ljubljanskega sokola Ivana Tav\u010darja. To je sovpadalo z enakostjo, ki jo je gojil Sokol \u2013 tako med spoloma kot med pripadniki naroda. Ko je bil v Ljubljani leta 1904 veliki sokolski zlet, se \u017eenske predstavijo s svojimi vajami. Kljub navidezni nevtralnosti pa je bila telovadba mo\u010dno vpeta v politiko narodne emancipacije tega \u010dasa, in ko so se na Slovenskem razdelili politi\u010dni duhovi na liberalni in klerikalni tabor. Najprej so nastali liberalni sokoli, po veliki vojni pa tudi katoli\u0161ki orli.<\/p>\n\n\n\n
Ivan Vavpoti\u010d – Sokolski plakat (FOTO: Wikipedia Commons)<\/p>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"