17. avgusta leta 1919 je na ljudskem zborovanju v Beltincih jugoslovanska vojska oblast predala civilnemu upravitelju. Na ta dan tako praznujemo priklju\u010ditev Prekmurja mati\u010dnemu narodu.<\/p>\n\n\n\n
Vse od leta 2006 praznujemo v Republiki Sloveniji dr\u017eavni praznik Zdru\u017eitev prekmurskih Slovencev z mati\u010dnim narodom po prvi svetovni vojni. Ogrski Slovenci oziroma Slovenci onkraj reke Mure so skoraj 900 let dolgo spadali v okvir krone svetega \u0160tefana, to je Ogrske dr\u017eave, imeli so lastno avtonomijo in upravno razdelitev ter tudi svoj razviti knji\u017eni jezik. Po razpadu Avstro-Ogrske so se tudi njeni prebivalci razdelili po narodnostnem na\u010delu novonastalih dr\u017eav. Iz Ogrske so iz\u0161li Slovaki, Hrvati, Romuni in tudi Slovenci. Po dolo\u010dilih Pari\u0161ke mirovne konference je Prekmurje, ne pa tudi Porabje, postalo sestavni del Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. 12. avgusta 1919 je Prekmurje zasedla jugoslovanska vojska, 17. avgusta pa je na mno\u017ei\u010dnem ljudskem zborovanju v Beltincih oblast predala civilnemu upravitelju. 17. avgusta tako praznujemo priklju\u010ditev Prekmurja mati\u010dnemu narodu, ob njeni stoti obletnici pa je Mestna ob\u010dina Ljubljana uredila Prekmurski trg ob kri\u017ei\u0161\u010du Poljanske in Rozmanove ulice ter Poljanskega nasipa. Ob robu trga pri izteku tribune je bila ob robu nove plo\u0161\u010dadi postavljena likovna re\u0161itev v obliki kamnitega spomenika polmetrskih slovanskih lon\u010denin, katerih avtor je akademski kipar Zoran Srdi\u0107 Jane\u017ei\u010d.<\/p>\n\n\n\n
Zastava Kraljevine SHS\/Jugoslavije (FOTO: Wikipedia)<\/p>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"