19. avgusta leta 1421 je habsbur\u0161ki vladar in politik Ernest \u017delezni izdal listino, ki je potrjevala stoletno pravico srednjeve\u0161ke Ljubljane do mestne gmajne in gozdov.<\/p>\n\n\n\n
Srednjeve\u0161ka Ljubljana je vse do 16. stoletja, ko je leta 1511 izbruhnil po\u017ear, dajala podobo revnega lesenega mesta pod vzno\u017ejem grajskega gri\u010da. Zidanih hi\u0161 je bilo malo, razen grajske utrdbe in obzidja, cerkvenih in upravnih stavb, je prebivalstvo \u017eivelo v do dveh nadstropij visokih lesenih hi\u0161ah. Vse do vzpona trgovine na daljavo in izdelave doma\u010dih obrtnih izdelkov za tuja mesta in de\u017eele, se je prete\u017eni del mestnih prebivalcev znotraj mestnega obzidja ukvarjal tudi z \u017eivinorejo in poljedelstvom. Nenehna nevarnost za mesto je prihajala tudi iz juga, s konstantnimi tur\u0161kimi vpadi, ropanji in po\u017eigi. Velika potreba po lesu iz okoli\u0161kih hribovij, ki \u0161e danes obdajajo Ljubljano z vseh strani, je \u017ee v 15. stoletju pripeljalo do prvih sporov z okoli\u0161kimi fevdalci. Lesa je bilo vedno premalo za mesto, grajski gri\u010d pa ga ni nudil dovolj. Najpomembnej\u0161a prometna pot takratnega mesta je potekala po reki Ljubljanici, ve\u010dina izsekanega lesa iz vrhni\u0161kih in i\u017eanskih hribov pa je prihajal deloma v \u010dolnih, deloma pa so ga splavljali kar po reki. Hlode so za gradnjo, kurjavo in pohi\u0161tvo preva\u017eali kme\u010dki \u010dolnarji, da pa les ne bi po\u0161kodoval edinih dveh mostov v mestu, je mestna oblast \u017ee v 15. stoletju postavila grablje, lesene kole med Bregom in \u017dabjekom, ki so ustavljale hlode. V prvi polovici 15. stoletja izbruhne spor med Turja\u010dani in me\u0161\u010dani Ljubljane, ki so v turja\u0161kih gozdovih na I\u017eanskem izsekavali les in tja gonili na pa\u0161njo \u017eivino. Turja\u0161ki gospodje so zasegli nekaj \u017eivine, mesto pa se je prito\u017eilo nadvojvodi Ernestu \u017deleznemu, ki je leta 1421 presodil v prid mestu. Pred 600 leti je bila 19. avgusta izdana tudi listina, ki je potrjevala stoletno pravico srednjeve\u0161ke Ljubljane do mestne gmajne in gozdov. Tudi kasnej\u0161i vladarji so potrjevali privilegijsko pravo Ljubljane do izsekavanje okoli\u0161kih gozdov in ob\u010dinske pa\u0161nike izven pomirja, do katerih so imeli \u017ee od nekdaj pravico.<\/p>\n\n\n\n
Listina nadvojvode Ernesta \u017deleznega, v kateri presoja izsekavanje lesa in pa\u0161njo \u017eivine v prid mestu Ljubljana (FOTO www.Arnes.si)<\/p>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"