{"id":6217,"date":"2021-03-05T14:24:59","date_gmt":"2021-03-05T13:24:59","guid":{"rendered":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/?p=6217"},"modified":"2021-04-05T13:25:06","modified_gmt":"2021-04-05T11:25:06","slug":"za-izsusevanje-ljubljanskega-barja-dobil-viteski-stan","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/za-izsusevanje-ljubljanskega-barja-dobil-viteski-stan\/","title":{"rendered":"Za izsu\u0161evanje Ljubljanskega barja dobil vite\u0161ki stan"},"content":{"rendered":"

Ljubljansko barje je najbli\u017ejim prebivalcem dolga stoletja povzro\u010dalo \u0161tevilne te\u017eave. V 18. stoletju je pri\u0161lo do prve uspe\u0161ne melioracije, njenega izvajalca Franca Mateja Zorna pa je vladarica Marija Terezija nagradila z vite\u0161kim stanom.<\/strong><\/p>\n\n\n\n

\n
\"\"\/
Razglednica Milene \u017dnider\u0161i\u010d z za\u010detka 20. stoletja.<\/figcaption><\/figure><\/div>\n\n\n\n\n\n\n\n

Na ju\u017enem obronku Ljubljane se \u017ee tiso\u010dletja razprostira Ljubljansko barje, ki ga na 150 km\u00b2 sestavljajo mo\u010dvirna ravnica, \u010drna barjanska zemlja, obdelovalne njive, pa\u0161niki, travniki, sadovnjaki in \u0161tradoni z jarki. Vse do druge polovice 19. stoletja se je imenovalo Ljubljansko mo\u010dvirje, dana\u0161nje poimenovanje pa je v uporabi \u0161ele od leta 1880, ko je pisatelj Fran Levstik prvikrat uporabil ime Ljubljansko barje (tudi Barje z veliko za\u010detnico). Beseda barje je deloma praslovanskega etimolo\u0161kega izvora (bara), ki je pomenilo mokri\u0161\u010de oziroma nizko ali visoko barje, deloma pa izraz izhaja iz vsakdanje govorice doma\u010dinov barjancev (morostarji), ki so rekli, da gredo \u00bbna borje\u00ab, torej med mo\u010dvirnate borovce.<\/p>\n<\/div><\/div>\n\n\n\n

Danes pravega barja skorajda ni ve\u010d, saj je obmo\u010dje \u017ee dve stoletji zaznamovano z intenzivnim \u010dlove\u0161kim poseganjem in spreminjanjem mokri\u0161\u010d v prostor osu\u0161evanja, kultivacije in naseljevanja. Tako je bilo barje vse do 19. stoletja prakti\u010dno nedotaknjeno in polno zna\u010dilne bohotne flore (jel\u0161e, vrbe, breze, bori) in favne (perjad in divjad). Barje v Ljubljanski kotlini se je ob velikem de\u017eevju spremenilo v velikansko jezero, veljalo je za najve\u010dje na Slovenskem in najju\u017enej\u0161e visoko barje v Evropi. Tako ni \u010dudno, da so tudi obronki Ljubljanskega barja \u017ee tiso\u010dletja neposredno povezani z naselitveno zgodovino Ljubljane in drugih krajev. Na barjanskem robu so v plitvinah zrasla tudi prva znana ljubljanska bivali\u0161\u010da, hi\u0161e na platojih na pilotih oziroma kolih, kot koli\u0161\u010darji oziroma mosti\u0161\u010darji v literarni zgodovinski povesti Bobri pisatelja Janeza Jalna pa so se usidrali tudi v kolektivno zavest Ljubljan\u010danov kot najstarej\u0161i pri\u010devalci tiso\u010dletne kontinuirane poselitve. Arheolo\u0161ki ostanki 40 odkritih prazgodovinskih koli\u0161\u010darskih naselbin od 3. tiso\u010dletja pr. Kr. naprej zgovorno govorijo o \u017eivahnem kulturnem, gospodarskem in celo metalur\u0161kem \u017eivljenju.<\/p>\n\n\n\n

Prvi \u010dlove\u0161ki posegi<\/strong><\/h5>\n\n\n\n

Zato tudi ni presenetljivo, da je iz barjanskih mo\u010dvirnatih tal zraslo tudi mitolo\u0161ko izro\u010dilo o starodavnih za\u010detkih Ljubljane. V meglenih ravnicah naj bi po starogr\u0161ki legendi Jazon pokon\u010dal lintverna ali zmaja in leta 1223 pr. Kr. ustanovil celo Emono, anti\u010dno predhodnico Ljubljane. Ker so bile poplave stalna gro\u017enja \u017ee prvih prebivalcev ob re\u010dnem nabre\u017eju pri Grajskemu gri\u010du, so Rimljani, ki so pri\u0161li v ljubljanski prostor pred dvema tiso\u010dletjema, postavili Emono stran od struge Ljubljanice in na njen levi breg prav zaradi ve\u010dje poplavne varnosti.<\/p>\n\n\n\n

Prav tako naj bi \u0161irni mo\u010dvirnati prostor prve poskuse osu\u0161evanja do\u017eivel v \u010dasu petstoletne rimske vladavine, ko naj bi rimski in\u017eenirji po zgledu izsu\u0161evanja Rima mo\u010dvirnato pokrajino spreminjali z ni\u017einsko kolonizacijo, kultiviranjem in verjetno tudi z uravnavanjem meandrastega re\u010dnega toka Ljubljanice med Podpe\u010djo, kjer so lomili znameniti podpe\u0161ki kamen za izgradnjo Emone, in dana\u0161njimi Notranjimi Goricami. Ljubljanico naj bi tudi zaradi gostega re\u010dnega prometa redno \u010distili z odstranjevanjem podrtih dreves.<\/p>\n\n\n\n

Ljubljanica poplavljala pritli\u010dja me\u0161\u010danskih hi\u0161<\/strong><\/h5>\n\n\n\n

Podoba Ljubljanice je bila v ne tako daljni preteklosti precej druga\u010dna kot danes, njena struga je bila \u0161iroka in mirna, re\u010dni tok po\u010dasnej\u0161i ter poln najrazli\u010dnej\u0161ega ladjevja, ki je preva\u017ealo gor in dol po toku tovor in ljudi. Ljubljanica je ob poplavah prestopila bregove in Barje spremenila v velikansko jezero, ki so ga kot bli\u017enjico med Ljubljano in Vrhniko pogostokrat izkoristili neutrudni trnovski \u010dolnarji. Ker je srednjeve\u0161ko mesto vzniknilo na okljuku reke ob Grajskem gri\u010du, so poplave pogostokrat v tegobo spravljale tudi me\u0161\u010dane, saj ob mo\u010dnem de\u017eevju voda iz Barja ni mogla hitro odte\u010di po nepoglobljeni reki. Po pisanju Valvasorja naj bi Ljubljanica \u017ee leta 1190 zaradi tritedenskega de\u017eevja tako narasla, da so se morali Ljubljan\u010dani po mestu voziti kar s \u010dolni, v hi\u0161e pa so vstopali skozi zgornja okna.<\/p>\n\n\n\n

\"\"\/
Velika karta Barja konec 18. stoletja. Vir: dedi.si\/Wikipedia<\/figcaption><\/figure><\/div>\n\n\n\n

\u0160e dolgo v srednjem veku sta bila v mestu le dva lesena mostova, Spodnji in Zgornji most, dana\u0161nja predhodnika Tromostovja in \u010cevljarskega mosta, ki sta bila obte\u017eena z mlinskimi kolesi, da ju ni odnesla voda. Ob mestnem vodnem vhodu na Ljubljanici med Bregom, oto\u010dkom s cerkvico sv. Volbenka in \u017dabjakom, pa so bile stale od leta 1515 znamenite grablje, sistem zabitih kolov, ki so delovale kot zapornice, ki so ustavljala splavljene hlode iz bli\u017enjih gozdov, ob njih pa Vodna vrata, ki so jih zapirali pono\u010di skupaj z drugimi kopenskimi mestnimi vrati. Grablje so med drugim tudi prepre\u010devale, da bi naplavine trkale v lesene pilote na \u0160u\u0161tarskem mostu in ovirale promet v pristani\u0161\u010du na Bregu. Znotraj mestnega obmo\u010dja so nekdanjo re\u010dno podobo krasili celo otoki (Gosja otoka pri semeni\u0161\u010du), Ljubljanica pa je nemalokrat ob poplavah zalivala pritli\u010dja mestnih hi\u0161. Zaradi \u0161tevilnih nevarnih nara\u0161\u010danj gladine vode, ki je vedno znova prizadela mesto, pogostih meglenih obdobij, neprehodne pokrajine in nerodovitne, mo\u010dvirnate ter kisle barjanske zemlje so od novega veka nastajali ambiciozni na\u010drti tako izsu\u0161evanja Barja kot regulacije Ljubljanice. Kljub stoletnim naporom \u0161tevilnih doma\u010dih in tujih in\u017eenirjev pa Ljubljanskega barja dejansko nikoli ni uspelo popolnoma osu\u0161iti.<\/p>\n\n\n\n

Ljubljan\u010dan Wolfgang Markovi\u010d, avtor prve<\/strong> \u0161tudije o izsu\u0161evanju<\/strong><\/h5>\n\n\n\n

Prvi znani projekt je iz leta 1554, ko sta na pobudo cesarja Ferdinanda I. italijanska gradbena mojstra Stefan de Grandi iz Bologne in Niklas Vendaholo iz Mantove pripravila na\u010drt izsu\u0161itve Barja ter predvidela kanal v o\u017eini med Ljubljanskim gri\u010dem in Golovcem (prostor domnevnega judovskega pokopali\u0161\u010da), ki bi slu\u017eil tudi kot del ljubljanskega obrambnega sistema. Med neuresni\u010denimi na\u010drti iz 17. stoletja velja tudi manj znani predlog ljubljanskega me\u0161\u010dana Wolfganga Markovi\u010da (nem. Markovitsch), polkovnika, de\u017eelnega pisarja in tajnika, ki je tudi avtor prve pisane \u0161tudije o izsu\u0161evanju Ljubljanskega barja, v katerem je predlagal ozek prekop.<\/p>\n\n\n\n

Celo sam Valvasor je namenil nekaj besed o Barju v Slavi vojvodini Kranjske in predlagal nizozemsko stoletno dobro prakso: \u00bbMo\u010dvirje, ki se razteza \u0161tiri milje v dol\u017eino in tri v \u0161irino, bi se dalo najlep\u0161e izsu\u0161iti z umetnimi jarki, kakor na Holandskem; tako bi se moglo spremeniti v najlep\u0161o zemljo, tudi blizu mesta, kjer je voda zajezena<\/em>.\u00ab Obse\u017ena mo\u010dvirnata pokrajina na jugu mesta pa se je pri\u010dela temeljito spreminjati \u0161ele stoletje kasneje, sprva na zasebno pobudo in \u0161ele nato z na\u010drtnim dr\u017eavnim izsu\u0161evanjem in spreminjanjem v plodno kmetijsko zemljo (melioracija).<\/p>\n\n\n\n

Prvi meliorator Barja Franc Matej Zorn pl. Mildenheim<\/strong><\/h5>\n\n\n\n

Kot prvi \u0161irokopotezni meliorator Barja in pionir u\u010dinkovitega izsu\u0161evanja velja Ljubljan\u010dan Franc Matej Zorn pl. Mildenheim (1731\u20131790), ki je na skrajnem zahodnem robu Ljubljanskega barja med letoma 1762 in 1769 med Vi\u010dem in Brezovico uspe\u0161no \u00bbodtrgal 215 oralov\u00ab (okoli 100 ha) mo\u010dvirnate zemlje z izkopom jarkov ter jo spremenil v kmetijsko povr\u0161ino. Bil je sin uspe\u0161nega poplemenitega ljubljanskega pravnika dr. Ignaca Leopolda Zorna s hi\u0161o na vogalu \u017didovske in Gosposke ulice.<\/p>\n\n\n\n

Podjetni Franc Matej Zorn, sicer upravitelj toba\u010dne re\u017eije (nem. Tabakgef\u00e4lls Administrator), je spomladi leta 1762 zaprosil cesarski dvor na Dunaju za dodelitev kompleksa barjanskih zemlji\u0161\u010d ju\u017eno od Tr\u017ea\u0161ke ceste in dovoljenje, da bi jih na lastne stro\u0161ke osu\u0161il in kultiviral. Kljub nasprotovanju okoli\u0161kih zemlji\u0161kih posestnikov, nezaupanju, pomislekom in celo posmehovanju je oboje dobil in dal na svojem novem posestvu, ki je kasneje dobilo ime Cornov\u0161e, izkopati ve\u010dji jarek z odvodnimi kanali pravokotno do Ljubljanice. Jarek je segal pribli\u017eno od Loga do Brezovice, gradilo ga je 180 delavcev in \u0161e danes te\u010de vzporedno s Tr\u017ea\u0161ko cesto z odvodnimi kanali. Njegovo posestvo je postalo prvi pravi izsu\u0161eni in obdelani del Ljubljanskega barja, na njem pa je poleg pa\u0161nje \u017eivine uspe\u0161no gojil \u0161e p\u0161enico, oves, koruzo, fi\u017eol in druge rastline.<\/p>\n\n\n\n

Franc Matej Zorn pl. Mildenheim je bil \u017ee novembra 1763 sprejet za \u010dlana kranjskih de\u017eelnih stanov s stanovskim pismom, za svoje izsu\u0161evalno delo je bil leta 1769 nagrajen z zlato medaljo, naslednje leto pa ga je vladarica Marija Terezija z diplomo povzdignila celo v vite\u0161ki stan. Zornovi uspe\u0161ni posegi so vzpodbudili tudi druge lastnike barjanskih zemlji\u0161\u010d, med drugim celo samega opata samostana Bistra, ki je dal osu\u0161evati zemlji\u0161\u010da pri Pakem, Prevaljah, Dolah in Verdu. Po njegovi smrti leta 1790 je bilo Zornovo posestvo razparcelirano in prodano okoli\u0161kim kmetom iz Kozarij in Podsmreke, kanal pa se \u0161e danes njemu v \u010dast in spomin imenuje Zornovec oziroma Curnovec.<\/p>\n\n\n\n

V naslednjem prispevku bomo pokukali v zgodovino izgradnje Cesarskega grabna, kot se je sprva imenoval Gruberjev prekop.<\/p>\n\n\n\n

Viri in literatura<\/em><\/strong><\/p>\n\n\n\n