Mesto in spomin sta nelo\u010dljivo povezana in imata veliko skupnega. Mesto kot tako je produkt zgodovine. To se odra\u017ea v bogatem mestnem tkivu razli\u010dnih umetnostnih slogov, ki so jih nanosila pretekla obdobja, grajene stavbne tipologije ter infrastrukture od rimskega zidu do sodobne avtocestne obveznice. Tukaj so se rojevale, delovale in umirale pomembne in \u010disto vsakdanje osebnosti, mesto je kraj najrazli\u010dnej\u0161ih dogodkov ter tudi prostor spominjanja in ovekove\u010denja. Poleg veli\u010dastnih bronastih in kamnitih spomenikov nas na preteklost opozarjajo imena posameznih ulic, ki so bila poimenovana z namenom, da se na njih ne sme pozabiti. Mo\u010d mestne oblasti ni samo v na\u010drtovanju novih ulic, cest in trgov, temve\u010d tudi v poimenovanju, ki predvsem prostorsko, identitetno in zavestno zaznamujejo orientacijo me\u0161\u010danov in obiskovalcev.<\/p>\n\n\n\n
V Mestni ob\u010dini Ljubljana je kar deset ulic, ki v svojem poimenovanju nosijo pomemben datum, katerega je hotela ob\u010dinska skupnost vidno poudariti, da gre za pomemben dogodek iz mestne zgodovine. Eden izmed takih je tudi ulica v \u010cetrtni skupnosti \u0160entvid, ki je dobila poimenovanje na veliko stavko leta 1936. Ljubljana je bila skozi zgodovino kraj tudi \u0161tevilnih protestov iz tak\u0161nih in druga\u010dnih razlogov kot tudi delavskih stavk. V letu 1936 so bile po Sloveniji kar tri velike stavke. Za bolj\u0161e delovne in pla\u010dne pogoje so stavkali gradbeni delavci, delavci v hrastni\u0161ki steklarni in tekstilni delavci, ki so tudi organizirali \u0161tevil\u010dno najve\u010djo stavko.<\/p>\n\n\n\n
Trideseta leta so bila v znamenju velike gospodarske krize, ki je svoje lovke raz\u0161irila tudi v takratno Kraljevino Jugoslavijo. Slovenska tekstilna industrija je zaposlovala skoraj petino vsega slovenskega delavstva, od 225 tekstilnih obratov pa je med skoraj 14 zaposlenimi kar 68% predstavljalo \u017eensko delovno silo. Kriza je zavrla razvoj tekstilne industrije, lastniki tovarn pa so re\u0161evali svoje obrate z zaposlovanjem otrok in \u017eensk, na\u010drtnim kr\u0161enjem delovnih pogojev in ni\u017eanjem mezde oziroma pla\u010de. Kot v vsaki krizi pa se pove\u010dujejo \u017eivljenjski stro\u0161ki, posledi\u010dno pa pada kupna mo\u010d na katero vpliva inflacija cen. Zaradi nevzdr\u017enih razmer izbruhne 20. avgusta stavka v tekstilni tovarni Jugo\u010de\u0161ka v Kranju, ki je trajala ve\u010d dni. Delavci so zasedli tovarni\u0161ke prostore, hrano pa so jim nosili sorodniki. V znak solidarnosti in podobnih razmer se je stavka kmalu raz\u0161irila po Sloveniji in zajela kar 8500 ljudi. Stavkali so v Kranju, \u0160kofji Loki, Tr\u017ei\u010du, Preboldu, Mariboru in Ljubljani. Prav na 24. avgust 1936 so se veliki tekstilni stavki pridru\u017eili tudi delavci tekstilne tovarne Eifler v Ljubljani in Beer&Hribernik v Vi\u017emarjah. Nekdanja ob\u010dina Ljubljana \u0160i\u0161ka, ki je zajemala tudi dana\u0161nje obmo\u010dje \u010cS \u0160entvid, je leta 1970 v spomin na avgustovsko tekstilno stavko dala ime Ulici 24. avgusta.<\/p>\n\n\n\n
Boj za pravice delavcev (FOTO: Wikipedia)<\/p>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"