26. avgusta leta 1663 je v Ljubljani umrl nem\u0161ki in kranjski mizar, rezbar, kronist in \u017eupan Ludvik Sch\u00f6nleben. Star je bil 73 let.<\/p>\n\n\n\n
Po kratkem, zgolj enomese\u010dnem vodenju ljubljanskega magistrata, je \u017eupana Franca Cirianija avgusta 1647 zamenjal me\u0161\u010dan in pod\u017eupan Ludvik Sch\u00f6nleben, ki se je v uradnih dokumentih sicer podpisoval Schonlebl. Kot je bilo zna\u010dilno za naselbine srednjega in novega veka, je bilo mestno prebivalstvo izredno mobilno in heterogeno, tako po stanu in poklicu kot tudi po izvoru. Ve\u010dina me\u0161\u010danov je bilo potomcev sicer doma\u010dinov, so pa v mesto prihajali tudi \u0161tevilni ljudje iz Kranjske, sosednjih de\u017eel kakor tudi iz daljnih italijanskih mestnih dr\u017eavic in iz nem\u0161kih kne\u017eevin. Tako je iz Heilbronna iz bavarskega W\u00fcrttemberga okoli 1617 pri\u0161el v Ljubljano 27 letni mizar Ludvik. V mestu se je ovekove\u010dil kot cenjen cerkveni rezbar, ki je izdelal veliki korni oltar stolnice sv. Nikolaja in oltar v cerkvi sv. Petra. V mestni hierarhiji je hitro napredoval. Bil je mestni svetnik, vi\u0161ji mestni blagajnik, sodnik ter \u0161tirikratni \u017eupan v enoletnih mandatih leta 1648, 1652, 1653 in 1654. V tem obdobju naj bi ga cesar povzdignil med aristokrate in mu podelil plemi\u0161ki naziv. V \u010dasu njegovega \u017eupanovanja so na kri\u017ei\u0161\u010du dana\u0161nje Slovenske in Cankarjeve ceste postavili samostan klaris, postavili nov \u010cevljarski most s prodajalnami ter mestna vodnjaka na Mestnem in Starem trgu. Kot poveljnik mestne stra\u017ee od leta 1646 pa vse do svoje smrti na dana\u0161nji dan 1663 v Ljubljani, je poveljeval 600 mo\u017eem. Ti so poleg obrambe mesta poskrbeli za javne manifestacije ob posebnih dogodkih. Tako so ob izvolitvi novega cesarja Ferdinanda IV. 22. junija 1653 v tridnevnem mestnem praznovanju zavihrale tudi \u010drno-rumene mestne<\/s> zastave v rokah stotih oboro\u017eenih me\u0161\u010danov. Ob cesarjevem obisku Ljubljane leta 1660, ko mu je mesto pripravilo veli\u010dasten sprevod po Ljubljanici s posebej izdelano in pozla\u010deno ladjo v sprevodu, je kot vodja mestne obrambe sprejel Ferdinanda. \u017divel je na dana\u0161njem Gornjem trgu, kjer je imel svojo rezbarsko delavnico, na enem izmed svojih nepremi\u010dnih, pa je v Gradi\u0161\u010du odkril doslej neznani rimski Neptunov tempelj. Ludvik Sch\u00f6nleben velja tudi za prvega ljubljanskega kronista in pisca letopisa vojvodine Kranjske, ki jo je v soavtorstvu kasneje izdal njegov \u0161e bolj znani sin katoli\u0161ki duhovnik, zgodovinar in intelektualec evropskega formata Janez Ludvik Sch\u00f6nleben.<\/p>\n\n\n\n
Ljubljana leta 1660 po podobi nizozemskega vedutista (FOTO: Wikipedia Commons)<\/p>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"