27. avgusta leta 1885 se je v Ljubljani rodil slovenski skladatelj, pevec in pedagog Julij Betteto.<\/p>\n\n\n\n
Obdobje med prvo in drugo svetovno vojno je ljubljansko in slovensko me\u0161\u010danstvo doseglo svoj zenit ter najve\u010dji zgodovinski napredek. Ljubljano so v tem obdobju z Neboti\u010dnikom povzdignili 70 metrov v nebo, mestu so priklju\u010dili okoli\u0161ke vasi, arhitekt Ple\u010dnik pa je po zgledu anti\u010dnih Aten gradil sodobno slovensko prestolnico. Vsestranski razvoj dru\u017ebe v prvi polovici 20. stoletja so omogo\u010dili izobra\u017eeni, ambiciozni in pogumni posamezniki, ki so izhajali iz osnovne dru\u017ebene celice, mo\u010dnih in povezanih dru\u017ein. Svoj uspeh so gradili na dobri izobrazbi, razpredeni socialni mre\u017ei, samozavestjo in predanostjo.<\/p>\n\n\n\n
Tovrstna ljubljanska dru\u017eina je bila tudi Betetto, ki je dala uspe\u0161na brata, eden \u0161portnik, drugi kulturnik. Evgen Betetto je bil ljubljanski nogometa\u0161, \u0161portni delavec in publicist. Tudi njegov sin je \u0161el po stopinjah o\u010deta \u0161portnika in v mladosti igral hokej pri HK Ljubljana, poznej\u0161i Olimpiji. Kot zdravnik in univerzitetni profesor pa se uveljavil kot eden vodilnih dermatologov v Sloveniji in razvil celo novo vejo dermatologije, dermatoonkologijo. Njegova h\u010der Nina Betetto je danes sodnica na Vrhovnem sodi\u0161\u010du Republike Slovenije.<\/p>\n\n\n\n
Dru\u017eina Betetto je v preteklost in sedanjost slovenske prestolnice pustila mo\u010dne sledi, ki segajo od \u0161porta, medicine, prav in kulture. Prav operni pevec Julij Betetto, po katerim nosi tudi ulica v Ljubljani svoje ime, poro\u010den sicer s sestro olimpijca Leona \u0160tuklja, se je uveljavil kot izreden basist, pedagog in organizator glasbenega \u0161olstva. Rojen 27. avgusta 1885 je Julij \u017ee kot 12-leten de\u010dek pel sopran v fran\u010di\u0161kanskem pevskem zboru na Pre\u0161ernovem trgu. Izreden talent je opazil tudi takratni ravnatelj Glasbene matice. Leta 1903 je bil vklju\u010den v operni zbor ljubljanskega Dramati\u010dnega dru\u0161tva in istega leta debitiral na odru Opere. V ljubljanski operi je pre\u017eivel \u0161tiri sezone, nato pa se je po avdiciji, \u0161tipendiji in s priporo\u010dili doma\u010dih glasbenikov odpravil v dunajsko dvorno opero. Tam je tudi kon\u010dal dveletni operni \u0161tudij, zaposlil pa ga je takratni direktor, znameniti Gustav Mahler. Odpel je ve\u010d kot sto predstav na sezono in sodeloval z najbolj cenjenimi dirigenti tistega \u010dasa. Leta 1922 se je vrnil v Ljubljano in tri leta kasneje tudi prevzel ravnateljstvo ljubljanske Opere. Gostoval je v Splitu, Dubrovniku, Osijeku, Sarajevu, Subotici in Beogradu ter se za kratek \u010das zaposlil kot solist bavarske Dr\u017eavne opere v M\u00fcnchnu. Leta 1932 se je za vedno vrnil v Ljubljano in tam ostal vse do upokojitve leta 1954. v svoji bogati mednarodni in doma\u010di karieri je odigral 175 opernih vlog in kar 3.400 nastopov. Po drugi svetovni vojni je bil profesor in rektor Akademije za glasbo. Bil je prejemnik ve\u010d stanovskih in Pre\u0161ernovih nagrad, za njegove zasluge so mu postavili kip pred Opero, po njem pa se tudi imenuje nagrada za umetni\u0161ke dose\u017eke na podro\u010dju glasbene umetnosti in za \u0161irjenje glasbene kulture.<\/p>\n\n\n\n
Julij Betteto (FOTO: Wikipedia)<\/p>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"