28. avgusta leta 1619 so v Frankfurtu na Majni za svetega rimskega cesarja kronali Ferdinanda II. iz dru\u017eine Habsburg.<\/p>\n\n\n\n
Cesar Ferdinand II. je v evropski zgodovini poznan kot za\u010detnik tridesetletne vojne, ki se je pri\u010dela z najbolj znano pra\u0161ko defenestracijo. Leta 1618 so namre\u010d predstavniki \u010de\u0161kih protestantskih stanov vdrli v pra\u0161ki grad in po prepiru vrgli s tretjega nadstropja dva cesarska namestnika ter pisarja, dogodek pa je po spletu okoli\u0161\u010din spro\u017eil najve\u010djo versko vojno na evropskih tleh. V slovenskem zgodovinskem spominu poznamo Habsbur\u017eana Ferdinanda v vlogi vodje protireformacije v slovenskih de\u017eelah. Iz de\u017eel Notranje Avstrije je izgnal vse me\u0161\u010dane in plemi\u010de protestantske veroizpovedi, imenoval Toma\u017ea Hrena za ljubljanskega \u0161kofa in ga postavil za predsednika reformne komisije za Kranjsko, ki je med drugim kurila protestantske knjige pred ljubljanskim magistratom. Vpra\u0161anje vere tega obdobja je bilo predvsem politi\u010dno vpra\u0161anje, zato so bili vsi verski ukrepi dejansko politi\u010dni. Kljub temu negativnemu prizvoku, pa je Ferdinand, ki je od leta 1595 samostojno vladal Kranjski, Koro\u0161ki in \u0160tajerski, postal leta 1617 \u010de\u0161ki in naslednje leto \u0161e ogrski kralj, za ljubljansko zgodovino izredno pomemben, saj velja za pokrovitelja prihoda jezuitov v mestu. Skoraj isto\u010dasno ob dedni poklonitvi kranjskih de\u017eelnih stanov februarja 1597 v ljubljanskem lontov\u017eu Ferdinandu, so v Ljubljano prispeli prvi trije jezuiti. Tudi sam dele\u017een njihove vzgoje, je bil izredno naklonjen ustanovitev ljubljanskega jezuitskega kolegija, ki je bil po Dunaju (1551) in Gradcu (1572) tudi eden prvih avstrijskih kolegijev. Za prostor bodo\u010dega kolegija Dru\u017ebe Jezusove je jezuitom pape\u017e dal zapu\u0161\u010deni samostan fran\u010di\u0161kanske dru\u017eine na dana\u0161njem Vodnikovem trgu, ki pa zaradi lokacije pri mestnih vratih in blizu stolne cerkve sv. Nikolaja ni bil primeren. Zato je knez Ferdinand, ki je bil na dana\u0161nji dan 28. avgusta 1619 v Frankfurtu okronan za cesarja Svetega rimskega cesarstva, poskrbel za zamenjavo in daroval Dru\u017ebi cerkev sv. Jakoba s pripadajo\u010do ubo\u017enico na mestu dana\u0161njega \u017eupni\u0161\u010da. Jezuitski red je v Evropi dve stoletji usmerjal srednje\u0161olsko gimnazijsko in tudi visoko\u0161olsko izobra\u017eevanje, ljubljanski kolegij pa je prav toliko \u010dasa predstavljal odsko\u010dno desko vseh pomembnih slovenskih izobra\u017eenih me\u0161\u010danov, plemi\u010dev in intelektualcev. Jezuiti so postavili prve jaslice pri nas in se kontinuirano ukvarjali z gledali\u0161\u010dem. Leta 1616 je mesto dobilo kon\u010dano jezuitsko poslopje v dol\u017eini 60 metrov in \u0161irini 47. Leta 1774 je bil v po\u017earu uni\u010den, njegove knjige so postale osnova dana\u0161nje Narodne in univerzitetne knji\u017enice, na pogori\u0161\u010du pa je zrasla poznobaro\u010dna Gruberjeva pala\u010da, kjer je osrednji nacionalni arhiv. Visoko\u0161olska predavanja na jezuitskem kolegiju veljajo za neformalni za\u010detek univerzitetnega \u0161tudija v Ljubljani.<\/p>\n\n\n\n
Ferdinand II. – portret iz leta 1614 (FOTO: Wikipedia)<\/p>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"