31. avgusta leta 1882 je dale\u010d od rodne Ljubljane, pozabljen od rojakov in nekdanjih prijateljev, v bedi in rev\u0161\u010dini v francoskem Mennecyju preminil 77 letni Jurij Mihevec. Toda kdo je bil ta skorajda za vedno pozabljeni slovenski skladatelj? Le pet let mlaj\u0161i od sodobnika Franceta Pre\u0161erna, sin ljubljanskega gostilni\u010darja, je \u017ee kot 16 leten de\u010dek nastopil v javnosti z zaigrano voja\u0161ko kora\u010dnico na klavirju v \u010dasu kongresa Svete alianse leta 1821 v Ljubljani. Izvirnik je danes v arhivu francoskega narodnega konservatorija v Parizu. V Ljubljani je tako kot \u0161tevilni drugi mladi in nadarjeni Kranjci obiskoval licej, nekak\u0161no gimnazijo kot predstopnjo univerzitetnega \u0161tudija. Na skrivaj pred o\u010detom pa naj bi hodil \u0161e na glasbeni pouk k Francu Sokolu, u\u010ditelju na \u0161oli Filharmoni\u010dnega dru\u0161tva. V skladu z \u017eeljo star\u0161ev, se je opravljenem liceju vpisal na dunajsko pravno fakulteto, \u0161tudij pa je kmalu opustil in se posvetil samo glasbi. Na Dunaju naj bi se celo spoprijateljil z Beethovnom in Schubertom.<\/p>\n\n\n\n
\u010ceprav so mu \u010drne koze v otro\u0161kih letih izmali\u010dile roko, je kot spreten pianist hibo izkoristil in igral s komolcem. Leta 1846 se je Mihevec preselil v Pariz in tam skoraj 35 let deloval. Skomponiral je ve\u010d spevoiger, razli\u010dne kantate in mnogo kraj\u0161ih klavirskih skladb med drugim klavirske etude, poloneze, val\u010dke, romance in uverture ter klavirske koncerte, balete in operne priredbe pa so mu izdajali znani glasbeni zalo\u017eniki. Po kon\u010dani francosko-pruski vojni leta 1871 je za\u0161el v osebno in finan\u010dno stisko, pred dokon\u010dno bedo pa ga je re\u0161ila ena izmed njegovih u\u010denk, grofica de Vaucouleurs, ki ga je bolnega in ostarelega vzela k sebi na svoje posestvo v Mennecyju, kjer je leta 1882 umrl.<\/p>\n\n\n\n
Jurij Mihevec je bil izjemno nadarjen slovenski glasbenik, ki je delovali v tujini, v doma\u010dem glasbenem \u017eivljenju pa ni zapustili velikih sled. Napisal je ve\u010d kot 530 klavirskih skladb, ki so bila namenjena lahkotnim in romanti\u010dnim obarvanim salonskim prireditvam 19. stoletja.<\/p>\n\n\n\n
Jurij Mihevec (FOTO: Wikipedia)<\/p>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"