2. septembra 1192 sta angle\u0161ki kralj Richard in egip\u010danski sultan Saladin sklenila pogodbo v Jaffi s katero se je kon\u010dala III. kri\u017earska vojna.<\/p>\n\n\n\n
Kri\u017earske vojne z osvobajanjem Svete de\u017eele z Jeruzalemom je leta 1095 spodbudil pape\u017e Urban II. na koncilu v Clermontu, med 11. in 13. stoletjem pa so poleg evropskega in bli\u017enjevzhodnega prostora zaznamovale tudi srednjeve\u0161ko Ljubljano. Kri\u017earsko gibanje je nanjo vplivalo zaradi izredno pomembnega prometno-geografskega polo\u017eaja med Srednjo Evropo in Sredozemljem. Kopenske in re\u010dne poti dana\u0161nje Slovenije so pre\u010dkali \u0161tevilni kri\u017earji, svete vojne pa so se udele\u017eevali tudi doma\u010di plemi\u010di. Kri\u017earske vojne so med drugim spodbudile nastanek cerkvenih vite\u0161kih redov, ki so svoje redovne hi\u0161e ustanavljali tudi v takratni Ljubljani. Leta 1167 so vitezi templjarji s polnim imenom Red siroma\u0161nih vitezov Kristusa in Salomonovega templja naselili del Novega Trga, kot eno izmed prvih naselbinskih jeder mestnega obmo\u010dja v okviru obse\u017enega ljubljanskega fevdalnega gospostva in Ljubljanskega gradu, ko je v Ljubljani bival Ulrik Spanheim, imenovan Ljubljanski. Spanheimsko pridvorno gospodarsko sredi\u0161\u010de na obmo\u010dju dana\u0161njih Kri\u017eank je postala ena izmed \u0161tevilnih templjarskih postojank na poti med kr\u0161\u010danskim Zahodom in bli\u017enjevzhodnimi de\u017eelami. Naklonjenost templjarjem kot nosilcem novih vite\u0161kih idealov, ki so se razvili v kri\u017earskih bojih v Sveti de\u017eeli, je veljala tudi za statusni simbol evropskega plemstva. Templjarji so v Ljubljani konec 12. stoletja zgradili prvo cerkev, Spanheimom pa so nudili oporo pri utrjevanju oblasti, razvoju me\u0161\u010danske naselbine in agrarni kolonizaciji okolice. Vitezi templjarji so morali leta 1200 zapustiti Ljubljano, templjarsko postojanko s cerkvijo in pripadajo\u010dimi posestmi je pred letom 1228 prevzel Nem\u0161ki vite\u0161ki red (Red tevtonskih bratov hospitala svete Marije v Jeruzalemu, tevtonski vitezi, kri\u017eniki), ki je povezan s skupino severnonem\u0161kih trgovcev, ki so v \u010dasu tretje kri\u017earske vojne pred obzidjem obleganega mesta Tir postavili zasilen hospital za oskrbo ranjenih kri\u017earjev. Prav tretja kri\u017earska vojna, v kateri so posku\u0161ali kri\u017earji ponovno zavzeti Jeruzalem, se je kon\u010dala 2. septembra 1192, ko sta angle\u0161ki kralj Rihard Levjesr\u010dni in egiptovski sultan Saladin sklenila pogodbo, po kateri je Jeruzalem ostal pod muslimansko oblastjo, neoboro\u017eeni kr\u0161\u010danski romarji pa so lahko neovirano obiskovali sveta mesta. Na nekdanjo kri\u017earsko prisotnost nas opozarjajo \u0161tevilne arheolo\u0161ke najdbe v Ljubljanici, ki je slu\u017eila prevozu vite\u0161kim redovom, drugim kri\u017earjem in romarjem, kjer najdemo tako novce kot me\u010de in drugo oro\u017eja, ki so bile v reko odlo\u017eene po nesre\u010di ali pa v posebnem ritualnem odlaganju v osamljenih predelih re\u010dne struge.<\/p>\n\n\n\n
Vitezi templjarji: FOTO-Wikipedia<\/p>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"