8. septembra leta 1393 je vojvoda Albrecht III. Habsbur\u0161ki (znan tudi pod nazivom Albrecht s \u010dopom) naro\u010dil na prito\u017ebo ljubljanskih me\u0161\u010danov de\u017eelnemu glavarju na Kranjskem, naj ne sodi me\u0161\u010danov pred plemi\u0161kim sodi\u0161\u010dem.<\/p>\n\n\n\n
Ena izmed oblik mestne avtonomije Ljubljane je bila sodna avtonomija, ki ni bila podvr\u017eena plemi\u0161kim sodnim instancam. Razvoj mestne oblasti, samouprave in pravne avtonomije se je pospe\u0161eno razvijalo po nastopu Habsbur\u017eanov leta 1335. Tri leta kasneje je imelo mesto samo \u0161e enega sodnika, ki ga je de\u017eelni knez v vlogi mestnega gospoda imenoval iz vrst me\u0161\u010danov. V \u010dasu vojvode Rudolfa IV., ki je vladal med letoma 1358 in 1365, pa so me\u0161\u010dani Ljubljane dobili celo pravico voliti mestni svet in mestnega sodnika, ki ga je izvolilo dvanajst zaprise\u017eenih mo\u017e (mestni notranji svet). Ob koncu 14. stoletja se je uveljavila tudi sodna avtonomija. Ljubljanske me\u0161\u010dane so lahko, po ve\u010dkratnih odredbah de\u017eelnega kneza, sodili le pred me\u0161\u010danskim sodi\u0161\u010dem. Tako je na dana\u0161nji dan leta 1393 vojvoda Albreht naro\u010dil na prito\u017ebo ljubljanskih me\u0161\u010danov de\u017eelnemu glavarju na Kranjskem grofu Hermanu Celjskemu, naj ne sodi me\u0161\u010danov pred plemi\u0161kim sodi\u0161\u010dem. Z izdajo t. i. de\u017eelnega ro\u010dina za Kranjsko je pravno varstvo plemstva potekala pred lastnim sodnim organom, de\u017eelnim ograjnim sodi\u0161\u010dem, iz katerega je bilo izvzeta mestna sodna avtonomija. <\/p>\n\n\n\n
De\u017eelni knezi so z raznimi listinami tudi v 15. stoletju zavarovali me\u0161\u010dansko trgovino in obrt ter njihove privilegije pred plemstvom, ki bi bila druga\u010de v \u0161kodo mestom. 14. maja 1491 je cesar Friderik III. zapovedal plemstvu, oskrbnikom, de\u017eelskim sodnikom in uradnikom na Kranjskem, naj zaradi raznih zahtev do me\u0161\u010danov ne plenijo njihovega blaga, temve\u010d\u00a0naj se spori z me\u0161\u010dani obravnavajo pred edino pristojnimi mestnimi sodniki. V \u010dasu jo\u017eefinskih reform ob koncu 18. stoletja so Ljubljana in ostala mesta izgubljala zadnji videz samouprave. Ukinjena so bila mestna sodi\u0161\u010da, civilno sodstvo naj bi izvr\u0161eval magistrat. Po obse\u017enih upravnih reformah so mestni organi postali zgolj sodi\u0161\u010da za \u0161ir\u0161a obmo\u010dja. Po dolgih stoletjih je \u0161iroko mestno avtonomijo, ki jo je vrsta de\u017eelnih knezov s podeljevanjem in potrjevanjem privilegijev podpirala in raz\u0161irjala, ljubljanski me\u0161\u010dani pa varovali in branili, razsvetljeni absolutizem odpravil.<\/p>\n\n\n\n
Justicia rimska boginja pravice (FOTO: Wikipeida)<\/p>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"