{"id":6328,"date":"2021-03-20T12:59:35","date_gmt":"2021-03-20T11:59:35","guid":{"rendered":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/?p=6328"},"modified":"2021-04-05T13:24:42","modified_gmt":"2021-04-05T11:24:42","slug":"slovenski-glas-iz-ruskega-ujetnistva-v-mezico","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/slovenski-glas-iz-ruskega-ujetnistva-v-mezico\/","title":{"rendered":"Slovenski glas iz ruskega ujetni\u0161tva v Me\u017eico"},"content":{"rendered":"

Eno od najkompleksnej\u0161ih, a obenem najzanimivej\u0161ih interdisciplinarnih raziskovalnih vpra\u0161anj, ki segajo v obdobje prve svetovne vojne, je vpra\u0161anje vojnega ujetni\u0161tva v ruski dr\u017eavi. Prispevek analizira razglednico za Me\u017ei\u010danko Amalio, ki jo je iz ruskega ujetni\u0161tva leta 1916 poslal njen mo\u017e Franc Breznik.<\/strong><\/p>\n\n\n\n\n\n\n\n

\"\"
Skica \u017delezni\u0161kega kri\u017ea Kijev kot ga je videl avstrijski general\u0161tab. \u010crni kvadrat v desnem spodnjem kotu bi lahko po Nachtigalu ozna\u010deval tabori\u0161\u010de za vojne ujetnike Darnica.<\/figcaption><\/figure><\/div>\n\n\n\n

V \u010dasu trajanja prve svetovne vojne so ruske oboro\u017eene sile zajele oz. se jim je predalo okrog 2,4 milijona vojnih ujetnikov centralnih sil. Od teh jih je po odmevnih izsledkih strokovnjaka za vpra\u0161anje vojnih ujetnikov v Rusiji, nem\u0161kega zgodovinarja Reinharda Nachtigala, kar 90 odstotkov (pribl. 2,1 milijona) pred ujetni\u0161tvom pripadalo oboro\u017eenim silam Avstro-Ogrske. Polovico teh so predstavljali Slovani (Poljaki, \u010cehi, Slovaki, Slovenci, Hrvati in Srbi). Po podatkih leta 2020 preminulega hrva\u0161ko-ameri\u0161kega zgodovinarja Iva Banaca je v rusko ujetni\u0161tvo bodisi padlo bodisi se predalo 200.000 ju\u017enih Slovanov podonavske monarhije tudi prebe\u017enikov, med katerimi je bilo doslej \u0161e neugotovljeno \u0161tevilo Slovencev. Prakti\u010dno v koraku s prvimi vojnimi ujetniki je postalo jasno, da ruski voja\u0161ki aparat ni bil pripravljen na priliv tak\u0161ne mase ljudi, med katerimi so bili tudi ranjeni, la\u010dni in\/ali prezebli. V skladu z nehomogeno in spreminjajo\u010do se rusko ujetni\u0161ko strategijo, ki je trpela, kot ugotavljata Nachtigal in nem\u0161ka zgodovinarka in jezikoslovka Lena Radauer, izrazit “organizacijski deficit”, so bili vojni ujetniki najprej izpra\u0161ani, nato pa odpeljani v zaledje fronte, od koder so bili z vlaki odpeljani v zbirni center za vojne ujetnike Darnica <\/em>(rus. \u0414\u0430\u0440\u043d\u0438\u0446\u0430<\/em> \u041a\u0438\u0435\u0432\u0441\u043a\u0430\u044f<\/em>) v Kijevu.<\/p>\n\n\n\n

Njihov kon\u010dni cilj je bil eden od ve\u010d sto (leta 1917 jih je bilo \u017ee 400) pogosto ad hoc<\/em> vzpostavljenih tabori\u0161\u010d za vojne ujetnike, ki so vzniknila po vsej koncih ruske dr\u017eave in ki so se med seboj mo\u010dno razlikovala. Tabori\u0161\u010da so v glavnem pomenila obsodbo ujetnika na te\u017eke \u017eivljenjske razmere, kjer se je spalo v prenatrpanih barakah ali drugih izpraznjenih in ujetnikom namenjenih stavbah, tudi zemljankah, slabo in redko se je jedlo, gibanje izven teh obmo\u010dij pa je bilo v glavnem prepovedano. Ob vsem tem so vojakom zdravje na\u010dele \u0161e hude zime in visoka stopnja vlage. Vse to je povzro\u010dilo, da so se pogosto \u0161irile razne bolezni, epidemije kolere, tifusa, malarije itd. Ruske oblasti so pomladi leta 1916 pri\u010dele s sistemati\u010dnim vpeljevanjem ujetni\u0161ke delovne sile v razli\u010dne gospodarske panoge. Prete\u017eno je \u0161lo za nevarna delovna mesta z ne\u010dlove\u0161kimi pogoji dela, a bile so tudi izjeme, ko so ujetniki pristali na kmetijah in, kot bomo videli na primeru Breznika, tudi pri trgovcih in obrtnikih. Leta 1917 je \u017ee polovica vseh ujetnikov delala; predstavljali so med 20 in 25 odstotkov ruske delovne sile.<\/p>\n\n\n\n

Dejavniki, ki so vplivali na ujetni\u0161ko izku\u0161njo<\/strong><\/h5>\n\n\n\n

Ujetni\u0161ko izku\u0161njo \u2013 v umetelnem jeziku bi govorili o usodi \u2013 so pogojevali trije dejavniki. Prvi dejavnik je bil politi\u010den. Za \u0161tevilne vojake je ujetni\u0161ka izku\u0161nja trajala skoraj osem let, od poznega poletja 1914 do poslednjih formalnih repatriacij leta 1922. Ta \u0161irok \u010dasovni okvir je sovpadal s silnimi notranjepoliti\u010dnimi spremembami v Rusiji. Vojni ujetniki so bili tako izpostavljeni razli\u010dnim konsekutivnim ruskim vladnim aparatom z razli\u010dnimi oblikami vladavine in\/ali dr\u017eavne ureditve, ki so vodili razli\u010dno politiko do problema vojnega ujetni\u0161tva, \u0161e zlasti do repatriacije le-teh. Do marca 1917 so bili, predstavljeno v povr\u0161nem sosledju, pod jurisdikcijo avtokratskega ustavno-monarhi\u010dnega Ruskega cesarstva, nato za pribli\u017eno osem mesecev pod za\u010dasno vlado liberalnega petrograjskega pravnika Aleksandra Kerenskega (1881\u20131970), ko status monarhije ni bil jasno definiran, od 1. septembra leta 1917 za kratek \u010das pod takrat razgla\u0161eno rusko republiko, v zimi 1917\u20131918 v revolucionarnem “tehni\u010dnem neredu”, ki ga je Leninov biograf Dmitrij Volkogonov ozna\u010dil za “trenutek socialisti\u010dnega pluralizma” v novi za\u010dasni vladi, od pomladi 1918 pa pod izklju\u010dno bolj\u0161evi\u0161ko oblastjo, ki je preko krvave dr\u017eavljanske vojne vpeljala enopartijski sovjetski socialisti\u010dni aparat.<\/p>\n\n\n\n

Drugi klju\u010den dejavnik, ki je vplival na usodo ujetnikov, je bil geografski: ujetnike so ruske oblasti po\u0161iljale v najrazli\u010dnej\u0161e konce dr\u017eave, od krajev v “evropski Rusiji” preko Sibirije do srednje Azije; \u0161e zlasti tisti ujetniki, ki so pristali v odro\u010dnih severno le\u017ee\u010dih krajih, so trpeli v neznosnih \u017eivljenjskih pogojih.<\/p>\n\n\n\n

Tretji, po magnitudi enako pomemben dejavnik je zdru\u017eeval etni\u010dno oz. narodno pripadnost ujetnikov ter njihov \u010din v oboro\u017eenih silah. \u017de v zbirnih centrih so ruske oboro\u017eene sile ujetnike razdeljevale, v nekem oziru tudi razslojevale, glede na narodnost oz. etni\u010dno pripadnost. Slovanskih narodov, na primer, po pravilu niso po\u0161iljali v Sibirijo in srednjo Azijo; dele\u017eni so bili evidentno bolj\u0161e obravnave in oskrbe. \u0160e bolje kot ujetnikom slovanskega porekla se je godilo oficirjem. Njihova preferen\u010dna obravnava, tudi poseben status, se je zrcalila ob bistveno bolj\u0161ih \u017eivljenjskih pogojih v ujetni\u0161tvu, \u0161e najbolj v tem, da jim ni bilo treba delati.<\/p>\n\n\n\n

Izku\u0161nja Franca Breznika<\/strong><\/h5>\n\n\n\n
\n

Eden od poglavitnih virov za razumevanje ujetni\u0161ke izku\u0161nje so ujetni\u0161ka in prebe\u017eni\u0161ka besedila, torej ohranjena pisna zapu\u0161\u010dina tistih, ki so ujetni\u0161tvo do\u017eiveli in\/ali pre\u017eiveli. Ob raziskovanju tovrstnih virov nemalokrat naletimo na primere, ko vsebine iz najrazli\u010dnej\u0161ih vzrokov ni mo\u010d razumeti v celoti (po\u0161kodbe dokumenta, neberljiva pisava, ne(po)znana jezik in\/ali pisava, razlito \u010drnilo ipd.). Kljub temu lahko z dovolj\u0161nim poznavanjem snovi ter induktivnim in deduktivnim sklepanjem tudi iz tovrstnih primerov sestavimo preverljive izsledke, ki prispevajo k razumevanju ujetni\u0161ke izku\u0161nje.<\/p>\n\n\n\n

\"\"
Razglednica za Amalio Breznik (averz).<\/figcaption><\/figure><\/div>\n\n\n\n

Eno tak\u0161nih pri\u010devanj iz ujetni\u0161tva, \u010deprav zelo kratko, je ve\u010djezi\u010dna razglednica, ki jo je avtor, Franc Breznik (pre\u010drkovano iz ruske cirilice v latinico) poslal svoji \u017eeni Amalii.<\/p>\n<\/div><\/div>\n\n\n\n

Na prvi (naslovni) strani razglednice je mo\u010d prebrati oz. prepoznati naslednje prvine. Pri vrhu najdemo zapis Prisonier de guerre<\/em>, kar v franco\u0161\u010dini pomeni “vojni ujetnik”, rusko besedno zvezo \u041f\u041e\u0427\u0422\u041e\u0412\u0410\u042f \u041a\u0410\u0420\u0422\u041e\u0427\u041a\u0410<\/em>, ki pomeni razglednico, ter besedo \u0410\u0412\u0421\u0422\u0420\u0418\u042f<\/em>, ki pomeni Avstrijo. Prejemnica razglednice je ga. Amalia Breznik, ki je bila doma v Me\u017eici (nem. Miess<\/em>) na Koro\u0161kem (nem. K\u00e4rnten<\/em>), v Avstriji (zapisano dvakrat, in sicer kot Oesterreich<\/em> in Austria<\/em>). Ko razglednico obrnemo za devetdeset stopinj, lahko razberemo \u0161e pripis v pisani “polomljeni” cirilici, ki ga navajam prevedenega v sloven\u0161\u010dino: Franz Breznik, sla\u0161\u010di\u010darna Sinovi Rusije<\/em> v lasti Belova, Sizran. Pod pripisom v cirilici je \u0161e poskus pre\u010drkovanja naslova v latinico. V zgornjem desnem kotu najdemo \u0161e po\u0161tno znamko z znamenitim ruskim grbom, ki prikazuje dvoglavega orla s tremi kronami, ter vsaj tri nerazberljive \u017eige. V enem od \u017eigov lahko razberemo le datum: 18. 1. 16<\/em>.<\/p>\n\n\n\n

Na hrbtni strani ne najdemo slike ali risbe, ampak zgolj tekst, kar bolj spominja na hrbtno stran dopisnice kot razglednice. V “polomljeni” nem\u0161\u010dini je Breznik svoji \u017eeni povedal naslednje:<\/p>\n\n\n\n

\n
<\/div><\/div>\n\n\n\n
\n
\n
\n

Liebes Frau<\/p>

Bitte sende mir einen Paket wie schwerr das geht. Zwei Hemden, Schachtel Sport C. Bucher n\u00e4mlich ohne Krieg Slov. ve\u010dernice oder was anderes einen selbsbinder und einen Ansicht Karte von Miess Mir geht gut was w\u00fcnsche auch dir. Sende mir auf rusische Adress, Gr\u00fcsse dich herzlich so wie alle.<\/p><\/blockquote>\n<\/div><\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div><\/div>\n\n\n\n

Prevod iz nem\u0161\u010dine v sloven\u0161\u010dino brez Breznikovih napak:<\/p>\n\n\n\n

<\/div><\/div>\n\n\n\n

Draga \u017eena,<\/p>

prosim, po\u0161lji mi kolikor mo\u017eno te\u017eak paket. Dve srajci, \u0161katlico Sport C., knjige \u2013 ne tak\u0161nih o vojni, Slov. ve\u010dernice<\/em> ali kaj drugega, kravato in razglednico Me\u017eice. Dobro mi gre, enako \u017eelim tudi tebi. Po\u0161lji mi na ruski naslov, pozdravljam te lepo kakor tudi ostale.<\/p><\/blockquote>\n\n\n\n

<\/p>\n\n\n\n

Pismo je datiral s 30. januarjem 1916, kot kraj pa ponovno navedel Sizran (rus. \u0421\u044b\u0437\u0440\u0430\u043d\u044c), mesto ob reki Volgi, ki le\u017ei zahodno od veliko ve\u010djega Samare. Leta 1916 je bil Sizran \u0161e del Gubernije Simbirsk. Njegova \u017eena je pod datum pripisala “dobila na 26”. Na hrbtni strani prav tako najdemo pripis v cirilici, ki je enak tistemu na prvi strani.<\/p>\n\n\n\n

\"\"
Razglednica za Amalio Breznik (reverz).<\/figcaption><\/figure><\/div>\n\n\n\n
Vsebinska analiza razglednice<\/strong><\/h5>\n\n\n\n

Vsebinska analiza besedila ter analiza besedi\u0161\u010da razkrivata precej oprijemljivih podatkov o voja\u0161ki poti in ujetni\u0161ki izku\u0161nji Franca Breznika. Po narodnosti sta bila oba z \u017eeno Slovenca \u2013 na to ka\u017ee ve\u010d razli\u010dnih dejavnikov. Franc v razglednici zapi\u0161e, da si \u017eeli branja knjig, za primer pa navede Slovenske ve\u010dernice<\/em> \u2013 knji\u017eno zbirko, ki jo je izdajala Mohorjeva dru\u017eba. Analiza seznama naro\u010dnikov knjig Mohorjeve dru\u017ebe za predvojna leta, ki so v danem obdobju vsako leto iz\u0161li v Koledarju Dru\u017ebe sv. Mohorja, <\/em>je pokazala, da se na seznamu naro\u010dnikov iz \u017eupnije Me\u017eica, ki je pripadala pliber\u0161ki dekaniji, ta pa kr\u0161ki \u0161kofiji, leta 1913 (seznam je za leto 1912) prvi\u010d pojavi “Breznik Fr.”, pri \u010demer verjetno gre za isto osebo. Zgovorna sta tudi podatka, da sta si z \u017eeno delila priimek, ki je pogost med Slovenci, pa tudi \u017eivela sta v Me\u017eici, kjer je \u017ee takrat obstajala mo\u010dna slovenska skupnost. Nenazadnje pa je Amalia ob prejemu pisma v sloven\u0161\u010dini zapisala: “dobila na 26”.<\/p>\n\n\n\n

Oba z \u017eeno sta obiskovala dvojezi\u010dno, utrakvisti\u010dno \u0161olo, v kateri se je dajal mo\u010dan poudarek na pou\u010devanju in u\u010denju nem\u0161\u010dine, zato s pisanjem razglednice na eni in razumevanjem na drugi strani skoraj gotovo nista imela te\u017eav. Franc je bil nem\u0161\u010dine dele\u017een tudi v okviru vojske, ta pa je bila najbr\u017e tudi glavni razlog zato, da je razglednico napisal v nem\u0161\u010dini. Premnoge jezikovne in druge napake v tistih nekaj ruskih vrsticah pri\u010dajo o tem, da Franc v \u010dasu pisanja razglednice ru\u0161\u010dine ni bil ve\u0161\u010d; pripis je slu\u017eil le temu, da je \u017eeno informiral o svojem polo\u017eaju.<\/p>\n\n\n\n

Fran\u010deve starosti, voja\u0161ke enote, v kateri je slu\u017eil, ter datuma vpoklica ne poznamo. Sklepamo lahko, da je bil \u017ee zelo zgodaj vpoklican med avstro-ogrske oboro\u017eene sile in prav tako padel v ujetni\u0161tvo, saj je razglednico napisal januarja 1916, ko je Avstro-Ogrska \u017ee premaknila izdaten del enot z vzhoda na italijansko boji\u0161\u010de, medtem ko so Rusi takrat \u0161ele za\u010deli resneje razmi\u0161ljati o uporabi ujetnikov kot cenene delovne sile. O dol\u017eini trajanja njegove ujetni\u0161ke izku\u0161nje pri\u010da tudi njegovo domoto\u017eje; \u017eeni namre\u010d pi\u0161e, da si \u017eeli razglednice s svojim doma\u010dim krajem. Da ni bil del \u010dasni\u0161kega kadra pri\u010da v nadaljevanju utemeljeni podatek, da je bil poslan na prisilno delo. V rusko ujetni\u0161tvo je padel na vzhodni fronti, zelo verjetno v Galiciji ali na ozemlju dana\u0161nje Ukrajine, precej manj pa, da se je to zgodilo na ruskem Poljskem. Da je bil vojni ujetnik, potrjuje francoski napis na samem vrhu razglednice: Prisonier de guerre<\/em>, ki pomeni to\u010dno to.<\/p>\n\n\n\n

\"\"
Zemljevid tabori\u0161\u010d za vojne ujetnike v ruski dr\u017eavi po letu 1917. Ozna\u010dena sta Darnica in Sizran.<\/figcaption><\/figure><\/div>\n\n\n\n

Razglednico je poslal iz Sizrana, ki se, kot je pokazal ruski zgodovinar Berik Dulatov, v ohranjenih dokumentih lokalnih oblasti Gubernije Simbirsk (rus. \u0421\u0438\u043c\u0431\u0438\u0440\u0441\u043a\u0430\u044f \u0433\u0443\u0431\u0435\u0440\u043d\u0438\u044f<\/em>) pojavlja kot ena prvih postaj za vojne ujetnike iz zbirnega vojnega tabori\u0161\u010da Darnice, ki so bili tja poslani kot cenena delovna sila. Ti dokumenti potrjujejo, da so bili med prvimi prispelimi tudi ujetniki, ki so se opredelili za Slovence, pa tudi to, da je Breznik videl zbirali\u0161\u010de Darnica in da je bil med prvimi ujetniki, ki so bili v okviru nove ruske politike glede ujetnikov poslani na delo, v njegovem primeru v Sizran.<\/p>\n\n\n\n

Breznika so evidentno zaposlili v sla\u0161\u010di\u010darni, v obrtni\u0161kem poslopju, ki je bilo v lasti neznanega mo\u0161kega, ki se je pisal Belov. Iz zgodovine Sizrana vemo, da je bila \u017ee takrat v sredi\u0161\u010du mesta zgradba, ki je nosila ime Dom trgovca Belova \u2013 ta obstaja \u0161e danes. V kolikor je \u0161lo za stavbo, ki jo omenja Breznik, ali ne, ne moremo trditi z gotovostjo. Povsem mo\u017eno je, da so ga zaposlili v stre\u017ebi, saj \u017eeno med drugim prosi za dve srajci in kravato. Dodal je tudi, da mu gre dobro, o \u010demer pri\u010da tudi podatek, da si \u017eeli branja. Drugod, v tabori\u0161\u010dih, kjer so ujetniki umirali za boleznimi in lakoto, je bila \u017eelja po branju vse prej kot predmet dialoga z ljubljenimi. Vse to pritrjuje podatkoma iz prvega dela prispevka, da so slovenski vojaki v ujetni\u0161tvu praviloma \u017eiveli in delali v bolj\u0161ih pogojih kot npr. Nemci ali Mad\u017eari ter da Slovencev praviloma niso po\u0161iljali v Sibirijo in\/ali osrednjo Azijo.<\/p>\n\n\n\n

Breznikova usoda<\/strong><\/h5>\n\n\n\n

Usoda Franca Breznika ostaja neznanka, podobno kot usode vseh tistih Slovencev, ki so se javili iz ujetni\u0161tva, a se niso nikoli vrnili domov in za katerimi se je tudi v vzhodni Evropi izgubila vsakr\u0161na sled. Za vse tiste, ki so se po mesecih ali letih, \u0161e zlasti pa po sklenjenem separatnem miru v Brest-Litovsku, le vrnili domov, se je za\u010delo novo bole\u010de poglavje, saj jih doma\u010di pogosto niso pri\u010dakovali. \u0160e ve\u010d, nekatere repatriirane so smatrali za preminule in so si zato nekdanji dru\u017einski \u010dlani ustvarili nova \u017eivljenja. Povratniki so se vrnili v novo dr\u017eavo, ki jim je bila tuja, okolje pa nenaklonjeno. Nekaterim je bila vrnitev domov celo huj\u0161a izku\u0161nja kot bivanje v ujetni\u0161tvu.<\/p>\n\n\n\n

Viri<\/em><\/strong><\/p>\n\n\n\n