15. septembra leta 1963 je v Ljubljani umrl u\u010ditelj smu\u010danja, organizator planinstva in potopisec Rudolf Badjura. Star je bil 82 let.<\/p>\n\n\n\n
Rudolf Badjura je bil prvi slovenski u\u010ditelj smu\u010danja, organizator planinstva in potopisec. Po osnovno\u0161olskem odra\u0161\u010danju v Litiji je v Ljubljani maturiral in tukaj med letoma 1903 in 1905 odslu\u017eil voja\u0161ki rok, ki ga je zaklju\u010dil na \u0161oli za \u010dastnike. Na nem\u0161ki trgovski akademiji v Pragi je kon\u010dal enoletni te\u010daj, s katerim je lahko delal kot komercialist v bankah in trgovskih podjetjih. Po vrnitvi v Ljubljano je slu\u017eboval pri Kmetski posojilnici, ra\u010dunovodja v trgovini z lesom, do leta 1919 pa kot uradnik pri Kranjskem de\u017eelnem odboru.<\/p>\n\n\n\n
Aktivno je sodeloval pri nastanku prve jugoslovanske dr\u017eave kot rezervni \u010dastnik, posebno \u0161e v Ljubljani v prevratnih dnevih 1918, za kar se ga je pozneje oprijel vzdevek ljubljanski general Maister. Postal je tudi poveljnik ene od \u010det bataljona koro\u0161ke legije. Del \u010dete pod njegovim poveljstvom se je konec 1918 oblikoval v Alpsko \u010deto, ki je 1918\u201319 odigrala pomembno vlogo v bojih za severno mejo. Vse do upokojitve je bil zaposlen kot dr\u017eavni uslu\u017ebenec na ministrstvih in na ljubljanski univerzi.<\/p>\n\n\n\n
\u017de pred prvo svetovno vojno se je aktivno udele\u017eeval gorni\u0161kih in smu\u010darskih te\u010dajev. Smu\u010danje je razumel v lu\u010di oblikovanja in utrjevanja slovenske narodne zavesti, v Kraljevini SHS pa se je vklju\u010dil v organizacije, ki so spodbujale njen razvoj. Posebno pomembna je bila Jugoslovanska zimsko\u0161portna zveza (JZ\u0160Z) s sede\u017eem v Ljubljani. Promoviral je smu\u010danje na Slovenskem, zavzemal se je za vklju\u010devanje smu\u010danja v sestave nove vojske. Velja za promotorja razvoja pohodni\u0161kega, planinskega in gorni\u0161kega turizma ter posledi\u010dno \u0161portnega turizma v Sloveniji. Bil je ustanovni \u010dlan neformalnega dru\u0161tva Dren (1908), prvega organiziranega slovenskega alpinisti\u010dnega dru\u0161tva. Opravil je \u0161tevilne zimske vzpone v hribe, spuste v kra\u0161ke jame in posnel fotografije, s katerimi je obogatil svoje \u010dasopisne \u010dlanke in knjige. <\/p>\n\n\n\n
Napisal je prve slovenske turisti\u010dne in planinske vodnike, med drugim \u017ee leta 1913 Na Triglav. Kasneje je izdal \u0161e gorni\u0161ke vodnike po Alpah, Pohorju in Zasavju ter izletni\u0161ke knjige po Dolenjskem, Gorenjskem in Notranjskem, po Karavankah in Zimski vodnik po Sloveniji. Bil je tudi za\u010detnik smu\u010darske publicistike pri nas. 1921 je objavil knjigo Smu\u0161ka terminologija, v leta 1924 je izdal priro\u010dnik Smu\u010dar: smu\u0161ka teorija in praksa za za\u010detnike in izve\u017ebane, ki velja za prvo slovensko knjigo o smu\u010danju. Njegov smu\u010darski opus zaklju\u010duje delo Blo\u0161ko starosvetno smu\u010danje in besedje. Pomembno je njegovo delo na podro\u010dju zemljepisnega izrazja in imenoslovja. Zbral je veliko krajevnih imen in jih obdelal v Ljudski geografiji. Bil je prejemnik avstro-ogrskih in jugoslovanskih odlikovanj, za izredne zasluge pri razvoju slovenskega planinstva pa je bil 1953 nagrajen z zlatim \u010dastnim znakom Planinske zveze Slovenije. Rudolf Badjura je preminil na dana\u0161nji dan leta 1963 v Ljubljani.<\/p>\n\n\n\n
Rudolf Badjura (FOTO: Wikipedia)<\/p>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"