15. septembra leta 1917 so predstavniki liberalne in klerikalne stranke na pobudo ljubljanskega knezo\u0161kofa Antona Bonaventure Jegli\u010da podpisali ljubljansko izjavo.<\/p>\n\n\n\n
Prva svetovna vojna je bila prelomna za slovensko zgodovino, ki je vodila k nastanku jugoslovanske in kasneje slovenske dr\u017eave. Po smrti cesarja Franca Jo\u017eefa I. je novi cesar Karel leta 1917, po treh letih vojne, ponovno sklical dr\u017eavni zbor, da bi proti generalom in Nem\u010diji dobil podporo za svoja mirovna prizadevanja med nenem\u0161kimi narodi avstrijske polovice. En dan prej so slovenski, hrva\u0161ki in srbski poslanci v okviru novoustanovljenega Jugoslovanskega kluba v dr\u017eavnem zboru avstrijske polovice sprejeli posebno politi\u010dno izjavo, ki je dobila ime majni\u0161ka deklaracija. Dne 30. maja je tedaj vodilni slovenski politik dr. Anton Koro\u0161ec prebral majni\u0161ko deklaracijo, v kateri so njeni ju\u017enoslovanski narodi v okviru habsbur\u0161ke monarhije zahtevali posebno konfederalno enoto za Slovence, Hrvate in Srbe (trializem).<\/p>\n\n\n\n
Na dana\u0161nji dan 15. septembra 1917 pa so predstavniki liberalne (Narodno napredna stranka na Kranjskem) in klerikalne stranke (Slovenska ljudska stranka na Kranjskem) na pobudo ljubljanskega knezo\u0161kofa Antona Bonaventure Jegli\u010da podpisali ljubljansko izjavo. \u00bbPo na\u0161em \u017eivem prepri\u010danju je bodo\u010dnost habsbur\u0161ke monarhije mogo\u010da le na na\u010delu resni\u010dne svobode narodov, a bodo\u010dnost na\u0161ega naroda le na na\u010delu zdru\u017eenja Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki prebivajo v na\u0161i monarhiji<\/em>.\u00ab Skupna politi\u010dna in cerkvena podpora najvi\u0161jih slovenskih predstavnikov je spodbudila nastanek mno\u017ei\u010dnega deklaracijskega gibanja, ki je bila tedaj najve\u010dje v habsbur\u0161ki monarhiji.<\/p>\n\n\n\n