16. septembra leta 1849 so sve\u010dano odprli \u017eelezni\u0161ko progo med \u0161tajerskim Celjem in kranjsko Ljubljano.<\/p>\n\n\n\n
\u00bbBli\u017ea se \u017eelezna cesta, nje se, ljubca! veselim; iz Ljubljane v druge mesta, kakor ti\u010dek poletim<\/em>\u00ab, so bili verzi na\u0161ega pesnika Franceta Pre\u0161erna o \u017eelezni cesti v Ljubljani, ki jo je napovedal \u017ee leta 1845 v Kmetijskih in rokodelskih novicah. Izum parnega stroja v 18. stoletju je bil uvod v nastanek parne lokomotive in s tem \u017eelezni\u0161kega prometa, ki je bil eden najpomembnej\u0161i tehnolo\u0161ki dose\u017eek 19. stoletja.<\/p>\n\n\n\n Prvo \u017eelezni\u0161ko progo na svetu, po kateri je vozila Stephensonova parna lokomotiva, so zgradili leta 1830 v Veliki Britaniji in je potekala med pristani\u0161kim mestom Liverpool in Manchestrom v dol\u017eini 50 kilometrov. \u017deleznica je postala sinonim za industrijsko revolucijo in omogo\u010dala prevoz ve\u010djega \u0161tevila ljudi in blaga na daljavo. Po vzoru zahodnoevropskih dr\u017eav je tudi takratno Avstrijsko cesarstvo \u017eelela razvijati nove transportne poti.<\/p>\n\n\n\n Najpomembnej\u0161a \u017eelezni\u0161ka povezava, ki je potekala tudi \u010dez velik del dana\u0161nje Slovenije, je bila povezava med prestolnico Dunaj in najve\u010djim avstrijskim pristani\u0161\u010dem Trst, bolj znana pod imenom Ju\u017ena \u017eeleznica. Izgradnja 577 kilometrov dolge \u017eeleznice, ki je potekala skoraj dve desetletji od leta 1837, je bil izreden gradbeni, arhitekturni in tehnolo\u0161ki podvig. Gradnja je potekala po etapah, od mesta do mesta, predvsem zaradi tehni\u010dnih in geografskih ovir. Na slovenskem ozemlju je bila \u017eelezni\u0161ka proga med Gradcem in Celjem slavnostno odprta 2. junija 1846, do Ljubljane pa je potrebovala \u0161e tri leta. Progo do Ljubljane so na\u010drtovali \u017ee v letih 1842 in 1843, sprejeta pa je bila varianta ob toku Savinje iz Celja do Zidanega Mosta in skozi sotesko ob reki Savi do Litije in naprej do Ljubljane. Izbrana je bila predvsem zaradi odkritega premoga v okolici Hrastnika, Trbovelj in Zagorja.<\/p>\n\n\n\n V Ljubljani pa so medtem \u017ee leta 1847 pri\u010deli graditi kolodvor oziroma postajno poslopje. \u017delezni\u0161ko postajo so postavili v takratno ljubljansko predmestje na Dolgih njivah ob poti, ki je vodila iz stare Ljubljane na Posavje skozi Blatno vas. Postaja je bila dolga kar 820 metrov, iz potrebnega gramoza, ki so ga izkopali v bli\u017eini, pa je nastala jama, danes poznana kot Zelena jama. 66 metrov dolgo in 12 metrov visoko dvonadstropno postajno poslopje je bilo zgrajeno v neoromanskem arhitekturnem slogu, lesen zvonik z uro kot simbol \u017eelezni\u0161kih postaj dr\u017eavne ju\u017ene \u017eeleznice, pa se je poru\u0161il ob velikono\u010dnem potresu leta 1985. Obnovljen je bil v \u010dasu samostojne Slovenije.<\/p>\n\n\n\n Prvi vlak je v dana\u0161njo slovensko prestolnico prisopihal \u017ee 18. avgusta 1849, na rojstni dan cesarja Franca Jo\u017eefa I., na dana\u0161nji dan 16. septembra 1849 pa je bila uradna in sve\u010dana otvoritev proge Celje – Ljubljana. Na njeni celotni progi so bile \u017eelezni\u0161ke postaje okra\u0161ene s cvetjem, slavoloki in zastavami. Na slovesnosti, ki jo Ljubljana po pisanju \u010dasnikov do tedaj \u0161e ni vedela, so lokomotivi Ljubljana in Triglav sprejeli s topovskimi salvami z gradu in zvonjenjem iz cerkva. Otvoritve proge Dunaj \u2013 Ljubljana se je udele\u017eila mno\u017eica me\u0161\u010danov, med njimi tudi politi\u010dni in cerkveni vrh z de\u017eelnim glavarjem in ljubljanskim knezo\u0161kofom. Ljubljan\u010dane je v imenu cesarja Franca Jo\u017eefa pozdravil nadvojvoda Albrecht, ki ga je sprejel \u017eupan mesta. Obe lokomotive in \u017eelezni\u0161ka poslopja so blagoslovili, podeljena so bila odlikovanja za zasluge pri gradnji \u017eeleznice, v Kazini pa je potekal banket za povabljene goste. Slavje je potekalo do jutranjih ur, ki se je kon\u010dalo z budnico godbe narodne garde. Na drugem kraku \u017eeleznice pa so na dan otvoritve uprizorili prvo predstavo v slovenskem jeziku v Celju, in sicer Linhartovo \u017dupanovo Micko.<\/p>\n\n\n\n Ljubljanski kolodvor (FOTO: Wikipeida) <\/p>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"