21. septembra leta 1707 je v Ljubljani in obenem dana\u0161nji Sloveniji iz\u0161el prvi \u010dasopis. To je bil periodi\u010dni \u010dasnik Wochentliche Ordinari Laybacher Zeitungen.<\/p>\n\n\n\n
\u010ceprav so v anti\u010dnem Rimu \u017ee poznali dnevne objave uradnih vladnih obvestil na kovinskih plo\u0161\u010dah (lat. Acta diurna) je novinarstvo do\u017eivelo razcvet \u0161ele v novem veku. Evropski \u017eurnalizem, novinarstvo ali \u010dasnikarstvo je neposredno povezano z \u00bbizumom\u00ab tiska in papirja, ki sta pravzaprav kitajska intelektualna lastnina. Papir je omogo\u010dil cenej\u0161o izdelavo knjig, korespondenco med intelektualci in zapisovanje misli, tisk pa masovno raz\u0161irjanje idej, propagandnih letakov in opismenjevanje dru\u017ebe po hierarhiji navzdol.<\/p>\n\n\n\n
Z odkritjem tiska s pomi\u010dnimi \u010drkami je zavel nov veter na podro\u010dju \u00bb\u010drne\u00ab umetnosti, ki je v 15. stoletju revolucioniral tiskarsko obrt v Evropi in s tem zaznamoval zgodovino pisane besede. Bene\u0161ki fogli avvisi<\/em> z vladnimi in voja\u0161kimi novicami iz leta 1563 so bili prvo uradno vladno glasilo, ki je redno izhajalo, cena pa je bila enakovredna kovancu gaxeta (gazzetta \u0161e danes v uporabi za italijansko in drugo \u010dasopisje), prvi \u010dasnikar pa Alza\u010dan Johann Carolus, ki je v nem\u0161kem Strassburgu skrbel za redno tedensko izhajanje prvega modernega \u010dasopisa Relation aller F\u00fcrnemmen und gedenckw\u00fcrdigen Historien od leta 1605.<\/p>\n\n\n\n Medijski prostor se je rodil in s tem boj za resnico. \u010casopisi so nastajali v vseh ve\u010djih in pomembnej\u0161ih evropskih mestih (Pariz, Firence, Bologna, London, Amsterdam, Dunaj, Lizbona, Krakov itd.) in obve\u0161\u010dale svoje bralce o vedno ve\u010dji ekonomski in politi\u010dni dinamiki dru\u017ebenega dogajanja. V Veliki Britaniji je leta 1702 za\u010del izhajati prvi dnevnik The Daily Courant, v habsbur\u0161kih de\u017eelah pa \u017ee leta 1703 dunajski Wiener Zeitung, ki izhaja \u0161e danes in velja za najstarej\u0161i pre\u017eiveli dnevnik na svetu.<\/p>\n\n\n\n Prvo tiskarno je Ljubljana dobila \u017ee v \u010dasu slovenske reformacije v 16. stoletju, po izgonu ljubljanskega tiskarja Jan\u017ea Mandelca pa je moralo mesto na novo \u010dakati vse do druge polovice 17. stoletja. Takrat je Janez Krstnik Mayr z dru\u017eino po priporo\u010dilu duhovnika in zgodovinarja Janeza Ludvika Sch\u00f6nlebna pri\u0161el iz Salzburga v Ljubljano na \u017eeljo kranjskih de\u017eelnih stanov.\u200c Tiskarju so dovolili 200 goldinarjev letne pla\u010de, ko je leta 1678 odprl podru\u017enico salzbur\u0161ke tiskarne.<\/p>\n\n\n\n Na dana\u0161nji dan leta 1707 je iz\u0161el v Ljubljani in na Slovenskem prvi pravi \u010dasopis. Tiskar Mayr je v trojni vlogi urednika, zalo\u017enika in tiskarja izdal periodi\u010dni \u010dasnik Wochentliche Ordinari Laybacher Zeitungen. Za naro\u010dila in distribucijo \u010dasopisa je v celoti poskrbela po\u0161ta, ki je bila tedaj \u0161e nerazvita. Novice so v mesto prihajale s po\u0161tnimi ko\u010dijami, ve\u010dinoma z redno, v\u010dasih pa tudi z izredno po\u0161to (t. i. \u00bbordinari\u00ab in \u00bbextraordinari Post\u00ab), od jugovzhoda pa tudi z ladijskim prometom po Savi in Ljubljanici. \u010casnik se je osredoto\u010dal predvsem na novice iz avstrijskih, nem\u0161kih in italijanskih de\u017eel ter po razli\u010dnih tujih listih povzemal novice o aktualnih dogodkih, npr. o \u0161panski nasledstveni vojni. Pogoste zamude v po\u0161tnem prometu so pogojevale, da je \u010dasnik zelo neredno prihajal med bralce in, sode\u010d po ohranjenih \u0161tevilkah, leta 1709 dokon\u010dno prenehal izhajati. Mayrov \u010dasnik je izhajal v obi\u010dajnem formatu.<\/p>\n\n\n\n Po nekaj zamenjavah lastnikov Mayrjeve tiskarne je staro tradicijo od leta 1765 dalje nadaljeval Janez Friderik Eger, ki je v letih od 1797 do 1800 tiskal Vodnikove Lublanske novize, prvi novinarski projekt v sloven\u0161\u010dini. Ob koncu 18. stoletja je v Ljubljani med tiskarji in \u010dasopisi nastala tudi konkurenca. Leta 1782 je Ignac Alojz Kleinmayr pri\u010del izdajati ljubljanski \u010dasopis z imenom W\u00f6chentlicher Auszug von Zeitungen, ki se je leta 1784 se je preimenoval v Laibacher Zeitung. \u010casopis je izhajal vse do konca prve svetovne vojne. Zadnja, 238. \u0161tevilka zadnjega letnika \u00bbLaibacherice\u00ab je iz\u0161la tik pred koncem prve svetovne vojne, 16. oktobra 1918, brez vsakr\u0161nega dodatnega pojasnila o prenehanju izhajanja.<\/p>\n\n\n\n Leta 2017 je v redakciji Kulturnega dru\u0161tva nem\u0161ko govore\u010de mladine po skoraj 100 letih pod enakim imenom za\u010del izhajati manj\u0161inski \u010dasopis “Laibacher Zeitung”: (FOTO: Wikipedia Commons)<\/p>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"