24. septembra leta 1620 se je v Gorici rodil duhovnik, \u0161kof ter predvsem ljubljanski knezo\u0161kof Jo\u017eef (Joseph Von) Rabatta.<\/p>\n\n\n\n
V 500 letni zgodovini ljubljanske \u0161kofije se je zvrstilo kar 35 \u0161kofov, ki bili mo\u010dno vpeti v de\u017eelno in mestno zgodovino. Vse do 19. stoletja so najvi\u0161ji \u0161kofovski polo\u017eaj zasedali posamezniki iz mo\u010dnih doma\u010dih avstrijskih plemi\u0161kih rodbin. Ljubljanski \u0161kofje so imeli kot najvi\u0161ji de\u017eelni predstavniki posvetne oblasti mo\u010dan politi\u010dni, kulturni in umetnostni vpliv, ki se je odra\u017eal tudi v zunanji podobi cerkvenih stavb. Med manj znanimi, a vseeno pomembnimi \u0161kofi, ki so imeli naziv knezo\u0161kofi, je bil na dana\u0161nji dan leta 1620 rojeni Jo\u017eef grof Rabatta. Izhajal je iz furlansko-gori\u0161ke plemi\u0161ke rodbine, ki se je priselila iz Toskane. \u017de njegov ded je opravljal visoko dr\u017eavno uradni\u0161ko funkcijo na polo\u017eaju kranjskega vicedoma, ki so ga kot cesarskega komisarja leta 1601 Uskoki pri Senju ustrelili. Njegovemu o\u010detu Antonu, kapitanu gradi\u0161ke utrdbe proti Bene\u010danom, je uspelo napredovati v aristokratski hierarhiji od gospoda, barona in vse do grofa.<\/p>\n\n\n\n
Jo\u017eef Rabatta je edini malte\u0161ki vitez med dosedanjimi ljubljanskimi \u0161kofi. V njihov red se je vklju\u010dil kot mladeni\u010d in \u0161tudiral na njihovem sede\u017eu na Malti. Kasneje je postal komendator redovnih posestev na \u010ce\u0161kem in v Avstriji. Kot vojak se je bojeval nekaj let celo s Turki in prepotoval evropsko celino. Na Dunaju ga je cesar Ferdinand III. imenoval za poveljnika telesne stra\u017ee prestolonaslednika Ferdinanda. Bil je tudi v diplomatski slu\u017ebi kot veleposlanik v Bene\u0161ki republiki. Po njegovi smrti je bil imenovan za vrhovnega upravitelja dvora in vzgojitelja nadvojvode Karla Jo\u017eefa.<\/p>\n\n\n\n
Ko je \u0161e drugi cesarjev sin umrl, se je Jo\u017eef Rabatta odlo\u010dil za duhovni\u0161ki poklic, \u017ee isto leto pa ga je cesar imenoval z ljubljanskega nad\u0161kofa, ki je funkcijo opravljal skoraj \u0161tiri desetletja vse do svoje smrti leta 1683. Cerkveno politiko je vodil v skladu s tridentinskim koncilom. Zavzemal se je za uporabo sloven\u0161\u010dine v pridigah ljubljanskih avgu\u0161tincev in dovolil uporabo slovenskega prevoda Dalmatinove biblije.<\/p>\n\n\n\n
Njegovo obdobje \u0161kofovanja je povezano z barokizacijo ljubljanskih in drugih cerkva. Na pogori\u0161\u010du mestnega senika, ko je v Ljubljani po\u017ear v bli\u017eini Karlov\u0161kih vrat uni\u010dil okrog petnajst lesenih hi\u0161, je julija 1672 blagoslovil temeljni kamen bodo\u010de cerkve sv. Florijana, zavetniku gasilcev in pripro\u0161njiku za pomo\u010d pri po\u017earih. \u0160kof Rabatta je leta 1670 pri arhitektu Francescu Rosini naro\u010dil na\u010drte za novo baro\u010dno stolnico, vendar so zaradi pomanjkanja denarja romansko baziliko prenovili in jo podalj\u0161ali z novim prezbiterijem, kjer je novo oltarno sliko naredil bene\u0161ki slikar Pietro Liberi. Nadzidal in dokon\u010dal je letno \u0161kofovsko rezidenco dvorec Gori\u010dane. Jo\u017eef grof Rabatta je bil tudi velik zbiratelj knjig in zemljevidov. Zanimiv pa je tudi podatek, da je leta 1679 izdal latinsko knji\u017eico s higienskimi napotki v \u010dasu kuge. Pokopan je v Scarlichijevi grobnici v ljubljanski stolnici.<\/p>\n\n\n\n
Ljubljanski knezo\u0161kof Jo\u017eef Rabatta (1664\u20131683) – FOTO: Wikipedia<\/p>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"