25. septembra leta 1936 je prvi\u010d iz\u0161lo glasilo \u0161tudentov ljubljanske univerze z imenom 1551. Dobilo je ime po letu izida prve knjige v slovenskem jeziku.<\/p>\n\n\n\n
Z ustanovitvijo Univerze v Ljubljani leta 1919 se je vzpostavilo tudi aktivno \u0161tudentsko akademsko \u017eivljenje. V \u010dasu med obema svetovnima vojnama je izhajalo kar nekaj \u0161tudentskih glasil, ki so bila ve\u010dinoma tudi pod mo\u010dnim ideolo\u0161kim in politi\u010dnim vplivom tedanjih strank ter so\u010dasnih svetovnonazorskih prepri\u010danj. Tako so izhajala liberalna, katoli\u0161ka kot socialdemokratka in komunisti\u010dna \u0161tudentska glasila. Med letom 1933 in 1936 je izhajal Akademski glas kot informativno strokovni list, ki se je predstavljal kot nepoliti\u010den list. Obve\u0161\u010dal je o \u0161tudentskem \u017eivljenju, podpiral akcije za univerzitetno knji\u017enico in spodbujal \u0161tudente k resnemu \u0161tudiju. Ker so ob\u010dasno v listu pisali tudi komunisti, jih je katoli\u0161ki \u010cas obto\u017eil, da so marksisti\u010dno usmerjeni. Levi\u010darji pa so ga obto\u017eevali\u00a0 fa\u0161isti\u010dnega prepri\u010danja. Ko je ta leta 1936 prenehal izhajati, ga je kmalu nadomestil nov list imenovan 1551 po letnici izida prve slovenske knjige, \u010digar prva \u0161tevilka je iz\u0161la ne dana\u0161nji dan leta 1936.<\/p>\n\n\n\n
List s polnim imenom 1551 \u2013 Akademsko glasilo za univerzitetna in javna vpra\u0161anja je bil namenjen sprva namenjen predvsem \u0161tudentskim zadevam, vendar je posegal tudi v kritiko slovenske politike, gospodarstva in kulture. Ustvarjalci glasila so nasprotovali centralizmu, jugoslovanskemu unitarizmu in nedemokrati\u010dnosti tedanje oblasti ter se zavzemali za samostojnost slovenskega naroda v federalni enoti na podlagi samoodlo\u010dbe. Tehni\u010dni urednik glasila je bil \u0161tudent in pesnik Jo\u017ea \u0160eligo, glavni urednik pa Igor Torkar (pravo ime Boris Fakin), kasnej\u0161i znani dramatik, pesnik, pisatelj, publicist in in\u017eenir kemije.<\/p>\n\n\n\n
Oba sta bila ustanovna \u010dlana Slovenskega kluba, ki je nasprotoval tako katoli\u0161ki kot komunisti\u010dni strani. Geslo tega kluba, ki je bilo ustanovljeno z namenom, da bi obravnavali in \u0161tudirali slovenske probleme, je bilo: \u00bbNe Moskva, ne Rim, Ljubljana!\u00ab Kar je pomenilo: \u00bbNe komunisti, ne klerikalci, temve\u010d Slovenci!\u00ab To pogumno geslo je bilo ena od prvih klic zamisli, oz. vizije o neodvisni in samostojni Sloveniji. Slovenski klub je bila legalna organizacija \u0161tudentovske levice, kjer je delovalo tudi nekaj komunistov.<\/p>\n\n\n\n
Leta 1941 so bili \u010dlani kluba med soorganizatorji demonstracij proti trojnemu paktu. Aprila 1941 je velik del \u010dlanov kluba \u0161el med prostovoljce, ki jih je organizirala KPS. Maja 1941 sta Slovenski klub in Zarja (AS 1672) organizirala skupni odbor OF na univerzi. V njem sta bila po dva predstavnika vsakega kluba. Po nalogu KPS so \u0161tudentje, ki so bili \u010dlani Slovenskega kluba, organizirali po posameznih fakultetah skupine, ki so postale revolucionarno jedro univerze. Mnogo od njih jih je potem od\u0161lo tudi v partizane.<\/p>\n\n\n\n
FOTO: www.dlib.si<\/p>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"