28. septembra leta 1880 se je v \u0160entvidu v Vipavski dolini rodil slovenski in jugoslovanski duhovnik, skladatelj, pedagog in organist Stanko Premrl.<\/p>\n\n\n\n
Himno, hvalnico ali napev so poznali \u017ee anti\u010dni Grki, ki so jo posve\u010dali bogovom in mitolo\u0161kim junakom. V \u010dasu kr\u0161\u010danstva je postala spev Bogu in oblika religioznega \u010dustvovanja ter molitve. V \u010dasu nastanka modernih narodov od 18. stoletja dalje pa postane himna tudi posvetna pesem, ki vzbuja narodni ponos, domoljubje, vdanost dr\u017eavi in povezuje njene \u010dlane. \u017de leta 1834 je Samo Toma\u0161ik v Pragi zlo\u017eil himno \u00bbHej Slov\u00e1ci\u00ab, ki se je kmalu spremenila v \u00bbHej Slovani\u00ab in postala vseslovanska himna. Na Slovenskem je po spremenjenem besedilu hrva\u0161kega pesnika Vladimirja Nazorja in v prevodu Mileta Klop\u010di\u010da ponovno za\u017eivela v biv\u0161i Socialisti\u010dni federativni republiki Jugoslaviji kot dr\u017eavna himna. Slovenska himna je poleg grba in zastave dr\u017eavni simbol. Predstavlja glasbeno kompozicijo, ki jo je oblast dr\u017eave formalno priznala kot uradno dr\u017eavno pesem. Po 6. \u010dlenu slovenske ustave je Zdravljica, njena sedma kitica, besedilo himne Republike Slovenije, ki jo je sprejela Skup\u0161\u010dina Socialisti\u010dne republike Slovenije 29. marca 1990.<\/p>\n\n\n\n
Zdravljico je \u00a0slovenski pesnik France Pre\u0161eren v prvi razli\u010dici napisal \u017ee novembra leta 1844 po navdihu na\u010del francoske revolucije libert\u00e9, \u00e9galit\u00e9, fraternit\u00e9, s katerimi je bil seznanjen \u017ee kot dijak v Ljubljani. Pesem je bila z nekaj spremembami objavljena leta 1848, ko je cenzura v habsbur\u0161kem imperiju popustila. V pesmi je pesnik predstavil svoja prepri\u010danja o \u017eeleni politi\u010dni svobodi Slovencev in Slovanov. Pre\u0161eren je svojo napitnico, Zdravico, napisal na pobudo Matija Vrtovca, vikarja iz \u0160t. Vida v Vipavski dolini, kamor sta se kasneje poro\u010dile njegove dve sestri in kjer se je rodil tudi njen uglasbitelj Stanko Premrl na dana\u0161nji dan 1880. Za slovensko narodno himno je sprva in \u0161e dolgo v 20. stoletju veljala Naprej zastave slave, ki je danes himna Slovenske vojske, ki jo je napisal Simon Jenko, uglasbil pa Davorin Jenko leta 1860. V \u010dasu slovenske pomladi in osamosvajanja je postala Pre\u0161ernova sedma kitica Zdravljice tudi uradno slovenska himna, ki jo je leta 1905 kot zborovsko skladbo uglasbil duhovnik Stanko Premrl, na dunajskem konservatorij izobra\u017eeni skladatelj. Bil je eden najbolj plodovitih slovenskih skladateljev, saj je objavil preko dva tiso\u010d avtorskih skladb. Velja tudi za reformatorja slovenske cerkvene glasbe in jo pribli\u017eal sodobnim evropskim glasbenim tokovom. Njegovo uglasbitev je slovenska javnost poslu\u0161ala \u017ee v \u010dasu prve svetovne vojne. Stanko Premrl je preminil marca 1965 v Ljubljani.<\/p>\n\n\n\n
Stanko Premrl (FOTO: Wikipedia)<\/p>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"