{"id":641,"date":"2015-05-18T14:32:50","date_gmt":"2015-05-18T12:32:50","guid":{"rendered":"http:\/\/zgodovinanadlani.si\/?p=641"},"modified":"2018-02-24T16:24:38","modified_gmt":"2018-02-24T15:24:38","slug":"ljubljanska-promenada","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/ljubljanska-promenada\/","title":{"rendered":"Ljubljanska promenada"},"content":{"rendered":"
\"Aleksandrova_cesta_med<\/a>
Aleksandrova cesta med obema svetovnima vojnama.<\/figcaption><\/figure>\n

V seriji \u010dlankov bomo v naslednjih tednih orisali kako je potekalo vsakdanje \u017eivljenje v Ljubljani v prvih dveh desetletjih po 2. svetovni vojni. Za prvi\u010d predstavljamo ljubljansko promenado, obvezen dogodek za vse me\u0161\u010dane ob koncu tedna.<\/strong><\/p>\n

Kaj pravzaprav pomeni vsakdanje \u017eivljenje? Kaj zajema vsakdanje \u017eivljenje? Kako definiramo ta pojem ter zakaj je pomemben v zgodovinopisju? Vsakdan je zgodovinsko specifi\u010dna in kulturno konstruirana temporalna struktura, ki vzdr\u017euje vsakdanjost vsakdanjega \u017eivljenja. SSKJ opredeljuje samostalnik vsakdan kot dan, ki se po svojih zna\u010dilnostih, dogodkih ne razlikuje bistveno od kateregakoli drugega dneva koga. \u010ce veljavnost te opredelitve posplo\u0161imo v ob\u010dutje ve\u010dine ljudi v sodobnih dru\u017ebah, ustreza tej tezi. Postavka torej implicira, da je \u017eivljenje strukturirano kot vsakdan, \u0161e prej pa implicira, da je vsakdan kot struktura proizveden. Proizvedenost ima dve razse\u017enosti – ta struktura ni tu od nekdaj, ampak je neko\u010d nastala na novo; zdaj in za na\u0161o izku\u0161njo pa se vsakdan proizvaja vedno znova, skratka, se reproducira. Vedno in kontinuirano pa ni enako kot iz dneva v dan.<\/p>\n

Vsakdanje \u017eivljenje ni vedno enako in nespremenljivo. Spreminja se z naravnimi (odra\u0161\u010danje in staranje) in zunanjimi dejavniki (sprememba bivali\u0161\u010da, vojno stanje, momenti, ki spreminjajo). Vsakdanjost je socialni in kulturni fenomen. Vsakdanje \u017eivljenje se po neki vrsti eksistencialnega avtomatizma obi\u010dajno smatra za nekaj, kar je kot je in kar se ne more podati okvirja ali podati kakr\u0161nekoli konceptualno-teoreti\u010dne racionalizacije. Enostavno ga zanima trivialnost, zanos, prisila, pomanjkanje, obi\u010daji, moda, spremembe itd. Ravno zaradi tega, ker je vsakdan prerez celotnega \u017eivljenja in dru\u017ebenega \u010dloveka, njegov lik govori o karakterju konkretne dru\u017ebe in dru\u017ebenega \u010dloveka, jo je treba smatrati kot neizogiben moment filozofske refleksije in sociolo\u0161kega raziskovanja. Vsakdanjost se ne da zaobjeti ne v ortodoksni marksisti\u010dni shemi baze in nadgradnje ne v abstraktni subliminalni formi tradicionalne filozofije in zgodovine.<\/p>\n

Obvezen sprehod od po\u0161te do Tivolskega gradu<\/strong><\/h5>\n
\"park_tivoli_ljubljana_neznano\"<\/a>
Ljubljanski park Tivoli pred 1. svetovno vojno.<\/figcaption><\/figure>\n

V predvojni me\u0161\u010danski dru\u017ebi je bilo brezdelje z demonstrativnim pre\u017eivljanjem prostega \u010dasa sredstvo za dosego dru\u017ebenega ugleda. Ena od priljubljenih oblik izrabe prostega \u010dasa in rekreacije so bile me\u0161\u010danske promenade. Sre\u010devanja na promenadah z godbami in orkestri so bila oblika dru\u017eabnega \u017eivljenja mestnega prebivalstva. Pomemben moment dru\u017eabnega \u017eivljenja v povojni Ljubljani je bila tudi promenada.<\/p>\n

\u00bbDo leta 1960 je bila navada, da so se \u0161li vsi me\u0161\u010dani v soboto in nedeljo sprehajat po promenadi med po\u0161to na vrhu \u010copove ulice in Cekinovim gradom v Tivoliju<\/em>.\u00ab[1]<\/a> \u017deleznica je seveda \u017ee obstajala, ne pa tudi dana\u0161nji podhod na za\u010detku Tivolija, celotna trasa je tako potekala v istem nivoju. \u00bbTo je bil slovesen dogodek, vsi smo se oblekli v najbolj\u0161a obla\u010dila. Ni bilo namre\u010d vseeno, kako hodi\u0161 naokrog. Hla\u010de so morale biti natan\u010dno zlikane, v naprsnem \u017eepu pa robec<\/em>.\u00ab<\/p>\n

Do oblek sicer ni bilo enostavno priti \u2013 no, vsaj ne do kakovostnih. \u00bbNa \u010copovi je bila modna trgovina in so imeli vzorec blaga na katalogu in \u010de je kdo kupil to blago so ta vzorec strgali da ne bi ve\u010d nobena v Ljubljani imela tak vzorec. Bila je trgovina z volno, kjer so tudi pletli in so bile dolge vrste. Moja stara mama pa je pletla mo\u0161ke puloverje in nogavice, tudi jaz sem za\u010dela delati volnene copate in tako sem dobila denar da sem imela za najbolj\u0161o vrsto v kino<\/em>\u00ab[2]<\/a>.<\/p>\n

Modni kiks je usodno vplival na status<\/strong><\/h5>\n
\"Tivoli_ljubljanska_promenada_Jakopi\u010devo_sprehajali\u0161\u010de_Ljubljana_1930s\"<\/a>
Tivoli v tridesetih letih. Foto: SI ZAL LJU\/0342, Fototeka, v: Kronika, 2012, \u0161t. 2, Nata\u0161a Budna Kodri\u010d – Na kratko o igrah in zabavi otrok v Ljubljani med letoma 1850 in 1940.<\/figcaption><\/figure>\n

Promenada je bila tudi nekak\u0161na modna revija, na kateri je napaka posameznika lahko usodno vplivala na njegov status. Pri damah je bil obvezen klobuk, pri mo\u0161kih sprehajalna palica. Barl se spominja trgovine Vartex na dana\u0161nji Cankarjevi, kjer so drago prodajali \u00bbcunje, ki \u0161e za brisanje prahu niso bile dobre, rezalo je in pikalo, ko da bi jih izdelovali iz kopriv<\/em>\u00ab[3]<\/a>.<\/p>\n

Nada Tarman se \u0161e spomni, kako so z dru\u017eino, tako kot mnoge ljubljanske dru\u017eine, ob nedeljah dopoldne hodili v mesto na promenado: \u00bbob nedeljah smo hodili na promenado od Cankarjeva pa do Tivolija pa nazaj gor pa dol in nazaj malo poklepetali in med temi ljudmi je bilo nekaj fotografov in so ti dali listek in \u010de si imel denar si \u0161el po fotografije. Spominjam se dogodka, da je fant od moje tete po vojni ukradel letalo (bil je pilot) in se z letalom spustil po ulici, da ga je videla teta An\u010dka<\/em>.\u00ab[4]<\/a><\/p>\n

Skrivanje pred u\u010ditelji<\/strong><\/h5>\n

Ljubljan\u010danka Marta Br\u00fcfach, rojena leta 1916, mlada leta pa je pre\u017eivela na Bregu, je v \u0161olo nekaj \u010dasa hodila k ur\u0161ulinkam, po maturi pa je naredila obrtno \u0161olo. \u0160e pred vojno pa je bilo v navadi po \u0161oli na promenado: \u00bbto je bilo pa obvezno. Ampak bog ne daj, da vas je kak\u0161en u\u010ditelj videl z mo\u0161kim, \u0161e sploh, \u010de si bila \u017eenska. Ja, ja, to pa ni bilo tako kot danes, ko se kar objemajo in hodijo<\/em>\u00ab.[5] <\/a>Ljubljanska promenada ohranila do \u0161estdesetih let 20. stoletja.<\/p>\n

*\u010clanek je izsek poglavja iz nedokon\u010dane doktorske naloge Vsakdanje \u017eivljenje v Ljubljani v letih 1945-65.<\/em><\/p>\n

\n
\n