29. septembra leta 1892 je potekala sve\u010dana otvoritev novega ljubljanskega de\u017eelnega gledali\u0161\u010da. Danes v stavbi deluje Ljubljanska opera.<\/p>\n\n\n\n
Prve gledali\u0161ke igre potujo\u010dih italijanskih in nem\u0161kih igralcev so se odvijale na magistratu, de\u017eelni hi\u0161i in v zasebnih plemi\u0161kih pala\u010dah. Gledali\u0161\u010de so gojili tudi jezuiti, ki so na oder postavili tudi nekaj lastnih avtorskih del.\u00a0 Leta 1756 so se kranjski de\u017eelni stanovi zaradi pomanjkanja primerne gledali\u0161ke stavbe v mestu odlo\u010dili za prezidavo enonadstropne jahalnice iz 17. stoletja v gledali\u0161\u010de, na\u010drte pa zaupali mojstru Candidu Zullianiju. Prezidava je stekla \u0161ele deset let kasneje pod nadzorstvom de\u017eelnega arhitekta Lovrenca Pragerja, ki je delo dokon\u010dal v pol leta. Tloris jahalnice so nadzidali z dvema nadstropjema in jo prekrili s \u0161tirikapno streho. Reprezentan\u010dna glavna fasada na Kongresni trg je bila po bene\u0161kih vzorih poudarjena s trikotnim \u010delom, okra\u0161enim s \u0161tukaturo ter altano nad vhodnim portalom. V notranjosti je bila osrednja ve\u017ea z dru\u017eabnima prostoroma (kazina s kavarno in igralnica z biljardom), prostor za gledalce in oder. Notranja konstrukcija, ki je bila v celoti lesena, je bila opremljena s 70 lo\u017eami v \u0161tirih eta\u017eah, hodniki, stopni\u0161\u010di in odrom.<\/p>\n\n\n\n
De\u017eelno stanovsko gledali\u0161\u010de je bilo potem ve\u010dkrat prenovljeno in polep\u0161ano, v slovensko gledali\u0161ko zgodovino pa se je vpisalo s prvo predstavo v slovenskem jeziku, ko je bila v revolucionarnem letu 1789 uprizorjena veseloigra Antona Toma\u017ea Linharta \u017dupanova Micka. Februarja 1887 je izbruhnil po\u017ear, ki je po\u017egal baro\u010dno gledali\u0161\u010de. Pogori\u0161\u010de je odkupilo nem\u0161ko filharmoni\u010dno dru\u0161tvo in na njem postavilo dana\u0161njo stavbo po na\u010drtu gra\u0161kega arhitekta Adolfa Wagnerja in ljubljanskega stavbenika Vilijema Trea. Leto dni po katastrofalnem po\u017earu se je de\u017eelni odbor vojvodine Kranjske odlo\u010dil postaviti novo gledali\u0161\u010de in sicer na stro\u0161ke de\u017eele Kranjske ter s prispevki ljubljanske mestne ob\u010dine in Kranjske hranilnice.<\/p>\n\n\n\n
Za novo gledali\u0161\u010de so izbrali zemlji\u0161\u010de ob dana\u0161nji Cankarjevi cesti, kjer so od sredine 19. stoletja znotraj pravokotnih karejev ulic rasle sodobne pravokotne me\u0161\u010danske stavbe po vzoru Dunaja. Na\u010drt za stavbo sta narisala \u010de\u0161ka arhitekta Jan Vladim\u00edr Hr\u00e1sk\u00fd in Anton Hruby po vzoru italijanske renesanse, ljubljanski gradbenik Gustav T\u00f6nnies pa jo je postavil. Tudi kamnose\u0161ka dela so pridobili doma\u010di obrtniki, nekaj zahtevnej\u0161ih del pa tujci. Gledali\u0161ka lepotica je bila zgrajena med letoma 1890 in 1892, stro\u0161ki gradnje pa so dosegli 190.000 goldinarjev. Velikost gledali\u0161\u010da je bila zasnovana za tiso\u010d ljudi, v \u0161tirih nadstropjih pa je bilo razvr\u0161\u010denih 40 lo\u017e.<\/p>\n\n\n\n
Na otvoritvi 29. septembra 1892 je bila kot zadnja v seriji predstav uprizorjena Jur\u010di\u010deva Veronika Deseni\u0161ka \u2013 tragedijo v petih dejanjih, ki jo je pripravilo slovensko Dramati\u010dno dru\u0161tvo v re\u017eiji Ignacija Bor\u0161tnika. Dru\u0161tvo je dobilo domovanje v novem gledali\u0161\u010du, s tem pa so bili postavljeni tudi temelji prvega slovenskega poklicnega gledali\u0161\u010da. Stavba je postala domovanje dramskih in opernih predstav. Opera je imela stalne dirigente, soliste in zbor, glasbeniki pa so bili najeti voja\u0161ki, od leta 1908 pa \u010dlani takrat ustanovljene Slovenske filharmonije. Po izgradnji Jubilejnega gledali\u0161\u010da (dana\u0161nja Drama) leta 1911, kamor se je preselilo nem\u0161ko gledali\u0161\u010de, so v njej potekale predvsem operne prireditve.<\/p>\n\n\n\n
Med prvo svetovno vojno je bilo tam kino Central, po njej pa so vajeti prevzeli Slovenci. Gledali\u0161ki konzorcij je \u017ee v sezoni 1918\/19 usposobil slovenske operne igralce, ki so izvajali francoske in italijanske opere, spomladi pa so se jim pridru\u017eili tudi baletniki. Danes v stavbi domuje Slovensko narodno gledali\u0161\u010de Opera in balet Ljubljana, prenovljeno poslopje po na\u010drtu Jurija Kobeta s \u010drnim prizidkom pa je bila slovesno odprta 10. decembra 2011.<\/p>\n\n\n\n
Plakat s prve predstave De\u017eelnega gledali\u0161\u010da leta 1892 (FOTO: Wikipedia)<\/p>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"