2. oktobra leta 1961 je v Ljubljani bila odprta Visoka \u0161ola za politi\u010dne vede z enotnim \u0161tudijskim programom politi\u010dnih ved, ki je bila razdeljena na \u0161tiri katedre.<\/p>\n\n\n\n
Leta 1960 so do septembra v Jugoslaviji poleg Univerze v Novem Sadu odprli petnajst novih fakultet, tri samostojne fakultetne oddelke, tri visoke \u0161ole in petintrideset vi\u0161jih \u0161ol, novembra pa \u0161e Visoko \u0161olo politi\u010dnih ved v Beogradu. Po njenem zgledu so podobno \u0161olo ustanovili tudi v Ljubljani. Visoka \u0161ola je nastala na pobudo Zveze komunistov Slovenije (ZKS) za visoko partijsko izobra\u017eevanje in usposabljanje politi\u010dnih kadrov. V nasprotju s prostorskim razvojem univerze je lokacijo za Be\u017eigradom povsem arbitrarno dolo\u010dil visok partijski funkcionar in minister za gradbeni\u0161tvo Ivan Matija Ma\u010dek.<\/p>\n\n\n\n
Skup\u0161\u010dina Ljudske republike Slovenije je 3. januarja 1961 na popoldanskem lo\u010denem zasedanju sprejela zakon o ustanovitvi Visoke \u0161ole za politi\u010dne vede v Ljubljani. Zbiranje prvih kadrov za \u0161olo je opravil funkcionar ZKS Stane Dolanc, tako da so \u0161tudenti prvih generacij prihajali iz politi\u010dnih in dr\u017eavnih ustanov ter bili politi\u010dno preverjeni. Na dana\u0161nji dan 2. oktobra leta 1961 je bila odprta Visoka \u0161ola za politi\u010dne vede z enotnim \u0161tudijskim programom politi\u010dnih ved, ki je bila razdeljena na \u0161tiri katedre: za filozofijo in sociologijo, ekonomijo, dru\u017ebenopoliti\u010dni sistem in za mednarodne odnose. \u0160tudijski program je bil narejen po zgledu \u0161vedske univerze v Uppsali in sloviti pari\u0161ki Visoki \u0161oli za upravne in politi\u010dne vede.<\/p>\n\n\n\n
Prvi direktor \u0161ole je bil dr. Heli Modic, sicer profesor na pravni in ekonomski fakulteti ter \u017eupan Ljubljane med letoma 1953 in 1954, ob ustanovitvi pa podpredsednik republi\u0161ke skup\u0161\u010dine; dejanski vodja \u0161ole je bil Stane Dolanc, ki je kasneje postal drugi direktor in jo vodil do leta 1967. Okoli 60 metrski stolpi\u010d nove \u0161ole, ki so ga podrli med letoma 2004 in 2006, je trideset let tudi slu\u017eil za orientacijsko to\u010dko po ljubljanskem severnem primestju; \u00bbgre\u0161 mimo \u0161tadiona in politi\u010dne \u0161ole<\/em>\u00ab, se je reklo.<\/p>\n\n\n\n Leta 1963 je bil prvi\u010d v Jugoslaviji na \u0161oli zasnovan in uveden visoko\u0161olski \u0161tudij novinarstva, 11 let kasneje pa dodan \u0161e \u0161tudij Splo\u0161ne ljudske obrambe in dru\u017ebene samoza\u0161\u010dite, ki se razvije v \u0161tudij obramboslovja. Leta 1970 pa se priklju\u010di univerzi z imenom Fakulteta za sociologijo, politi\u010dne vede in novinarstvo. S tem so povezani tudi za\u010detki novega univerzitetnega Dru\u017eboslovnega centra za Be\u017eigradom, ki je predvideval ambiciozno gradnjo objektov \u0161e za VU\u0160, Marksisti\u010dni center pri CK ZKS, vojne komande mesta, samski dom, dom JNA, vojno gimnazijo, \u0161porti park, srednjo gradbeno \u0161olo, Institut za sociologijo in filozofijo, Institut za ekonomske raziskave, Center za prou\u010devanje odnosov z de\u017eelami v razvoju in Mednarodni center za upravljanje podjetij v dru\u017ebeni lasti. Ob tem so na\u010drtovali kompleks nastanitvene kapacitete, gostinsko ponudbo, \u0161portno-rekreacijsko infrastrukturo, zdravstveno ambulanto, klubske prostore in parkiri\u0161\u010da. Nazadnje se leta 1983 na Kardeljevo plo\u0161\u010dad poleg Ekonomske fakultete in Visoke upravne \u0161ole vseli \u0161e Pedago\u0161ka akademija.<\/p>\n\n\n\n Stane Dolanc (FOTO: Wikipedia)<\/p>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"