Od leta 1994 5. oktobra po odlo\u010ditvi UNESCO-a, obele\u017eujemo Svetovni dan u\u010diteljev, znan tudi pod nazivom Mednarodni dan u\u010diteljev. <\/p>\n\n\n\n
Odlo\u010ditev o tem dnevu je bila sprejeta na Mednarodni konferenci o izobra\u017eevanju leta 1993 v \u017denevi zato, ker je bil na ta dan leta 1966 na medvladni konferenci v organizaciji UNESCO in Mednarodne organizacije dela (ILO) sprejet dokument Priporo\u010dila o polo\u017eaju u\u010diteljev, ki je veljaven \u0161e danes. V Sloveniji vzgojno-izobra\u017eevalno delo v osnovnem, srednjem, vi\u0161jem in visokem \u0161olstvu opravlja 30 tiso\u010d oseb, \u010de upo\u0161tevamo \u0161e u\u010ditelje v neformalnem, glasbenem in plesnem izobra\u017eevanju ter vzgojitelje v vrtcih ter dija\u0161kih in drugih domovih, pa to delo opravlja ve\u010d kot 46 tiso\u010d ljudi. od tega jih je dobra polovica v Ljubljani, kjer je po podatkih Mestne ob\u010dine Ljubljane v mestu 46 vrtcev, 52 osnovnih \u0161ol, 32 srednjih \u0161ol, 23 fakultet, 3 akademije, 9 glasbenih \u0161ol in 18.<\/p>\n\n\n\n
Zgodovina \u0161olstva, izobra\u017eevanja in vzgoje je v Ljubljani dolga ve\u010d stoletij. Prve \u0161olske ustanove so bile cerkvene, predvsem v \u017eupni\u0161\u010dih, samostanih in \u0161kofijah. Vodil jih je magister scholarum oziroma scholasticus. V Ljubljani se prvi sholastiki omenjajo \u017ee leta 1262: plemi\u0161ke otroke so pou\u010devali gramatiko, retoriko in elemente prava, otroke me\u0161\u010danskega stanu in druge pa ra\u010dunanje, verski nauk, branje ter petje za namen bogoslu\u017eja. V srednjem veku se je razvila tudi posvetna mestna \u0161ola, ki je bila pod neposrednim vplivom mestnega sveta ter s tem tudi posvetna. V Ljubljani se v zgodovinskih listinah omenja \u00bbJacobus scolasticus Laybacensis\u00ab, ki ga je mestna oblast pla\u010devala \u017ee leta 1291.<\/p>\n\n\n\n
O\u0160 Oskarja Kova\u010di\u010da v Ljubljani (FOTO: Wikipedia)<\/p>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"