6. oktobra leta 1708 je v Neaplju umrl pravnik in umetnostni zgodovinar Ale\u0161 \u017diga Dolni\u010dar (Alexius Sigismund Thalnitscher von Thalberg). Star je bil le 23 let.<\/p>\n\n\n\n
O mestu umetnikov in filozofov, monumentalnih pala\u010d in trgov je dolgo \u010dasa veljal rek za vse njegove obiskovalce: videti Neapelj in umreti. Mesto je veljalo za enega najlep\u0161ih in najstarej\u0161ih v Evropi, tam pa je svoje zadnje dneve pre\u017eivel tudi mladi ljubljanski pravnik in eden prvih doma\u010dih umetnostnih zgodovinarjev Ale\u0161 \u017diga Dolni\u010dar (Alexius Sigismund Thalnitscher von Thalberg), ki je v prestolnici ob Vezuvu izdihnil 6. oktobra 1708.<\/p>\n\n\n\n
Izhajal je iz pomembne ljubljanske dru\u017eine, saj je bil \u017ee njegov dedek Janez Krstnik Dolni\u010dar \u017eupan Ljubljane, ki je bil zaradi zaslug leta 1688 povzdignjen v plemi\u0161ki stan s predikatom Thalberg. Ale\u0161 \u017diga je bil sin pravnika in zgodovinarja Janeza Gregorja Dolni\u010darja, glavnega tajnika Akademije operozov in ne\u010dak stolnega dekana Janeza Antona Dolni\u010darja, prav tako operoza. Slednji si je prizadeval za gradnjo nove ljubljanske stolnice v sodobnem rimskem slogu in velja za soustanovitelja Javne knji\u017enice, prve javne znanstvene knji\u017enice na Kranjskem, ki je bila zasnovana po vzoru bibliotek v Milanu in Rimu.<\/p>\n\n\n\n
Ale\u0161 \u017diga Dolni\u010dar pl. Thalberg je bil kljub kratkemu \u017eivljenju eden najpomembnej\u0161ih operozov, ki si je na koncu 17. in za\u010detku 18. stoletja prizadevala za kulturno in umetnostno preobrazbo Ljubljane po zgledu Benetk in Rima. Ale\u0161 \u017diga Dolni\u010dar je tako \u017ee od majhnega odra\u0161\u010dal v intelektualno spodbudnem okolju in kmalu postal poznavalec sodobne italijanske umetnosti in kulture. Svojo prvo izobrazbo je prejel na ljubljanski gimnaziji, nato pa je \u0161tudiral filozofijo v Gorici. Zadnjih pet let svojega \u017eivljenja je pre\u017eivel v Italiji na \u0161tudiju in popotovanjih. Za \u0161tudij v Perugii, kjer je dosegel doktorat civilnega in cerkvenega prava, je izbral zato, ker je tam od leta 1701 \u017eivel upokojeni ljubljanski \u0161kof \u017diga Kri\u0161tof Herberstein, s katerim so Dolni\u010darji sodelovali pri prenovi Ljubljane. V Rimu je postal \u010dlan presti\u017ene Akademije Arkadijcev, kjer se je posve\u010dal govorni\u0161tvu, preu\u010devanju umetnosti in risanju.<\/p>\n\n\n\n
Na doma\u010do Kranjsko je o\u010detu po\u0161iljal pisma z nasveti gradnje nove stolnice, ki jo je vodil njegov stric. Ale\u0161 \u017diga je veliko svojega \u010dasa posvetil branju in \u0161tudijem risanja ter umetnosti, zlasti cerkvene arhitekture. \u017de ob skupnem potovanju z o\u010detom leta 1703 v Gorico, Benetke in Padovo je verjetno nastal na\u010drt za ustanovitev ljubljanske umetnostne in risarske akademije. Ale\u0161 \u017diga Dolni\u010dar velja za prvega opisovalca umetnostnozgodovinskih spomenikov in avtorja ve\u010d potopisnih spisov. Za seboj je pustil obse\u017eno knji\u017eno zbirko in ve\u010d lastnih rokopisnih del s prete\u017eno retorsko in umetnostno vsebino, med njimi opise Benetk, Padove, Perugie in Rima, ki so danes deloma ohranjeni v Semeni\u0161ki knji\u017enici.<\/p>\n\n\n\n