{"id":6444,"date":"2021-04-05T13:21:48","date_gmt":"2021-04-05T11:21:48","guid":{"rendered":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/?p=6444"},"modified":"2021-08-03T19:34:56","modified_gmt":"2021-08-03T17:34:56","slug":"80-let-od-zacetka-ii-svetovne-vojne-v-jugoslaviji","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/zgodovinanadlani.si\/en\/80-let-od-zacetka-ii-svetovne-vojne-v-jugoslaviji\/","title":{"rendered":"80 let od za\u010detka II. svetovne vojne v Jugoslaviji"},"content":{"rendered":"\n
\"\"
Napad na Jugoslavijo. Naslovnica Jutra, 7.4.1941. Vir: dlib.<\/figcaption><\/figure><\/div>\n\n\n\n

Letos mineva 80 let od invazije sil osi na Jugoslavijo 6. aprila 1941. Vojna je dr\u017eavo pustila popolnoma opusto\u0161eno, politi\u010dne in ideolo\u0161ke razlike pa celotno podro\u010dje biv\u0161e skupne dr\u017eave \u010duti \u0161e danes.<\/strong><\/p>\n\n\n\n\n\n\n\n

Preden se posvetimo dogodkom v aprilu leta 1941 moramo pojasniti geopoliti\u010dno stanje v Evropi in Jugoslaviji v drugi polovici tridesetih let prej\u0161njega stoletja. Po nastanku Kraljevine SHS, od leta 1929 Kraljevina Jugoslavija, je bila njena glavna zaveznica Francija. To je bilo nadaljevanje zavezni\u0161tva, ki sta ga Pariz in Beograd sklenila \u017ee v za\u010detku 20. stoletja in se je v \u010dasu I. svetovne vojne \u0161e poglobilo. Francija je bila glavna gospodarska partnerica in tudi glavna oskrbovalka jugoslovanske vojske. Po atentatu na kralja Aleksandra leta 1934 v Marseillu se je jugoslovanska politika (in tudi javno mnenje), v kateri so dominirali predvsem srbski politiki, po\u010dasi za\u010dela preusmerjati proti Berlinu.<\/p>\n\n\n\n

Jugoslovansko krmarjenje med Scilo in Karibdo<\/strong><\/h5>\n\n\n\n

Na drugi strani Evrope se je \u0161panska dr\u017eavljanska vojna aprila 1939 kon\u010dala z zmago generala Franca in njegov triumf, h kateremu sta dodobra pripomogli Nem\u010dija in Italija, je okolici pokazal novo geopoliti\u010dno stanje na starem kontinentu. Jugoslovanski politiki so posku\u0161ali krmariti med Scilo in Karibdo. Tako je, sicer anglofil, knez Pavle maja 1939 obiskal Italijo in potrdil dobre odnose med dr\u017eavama, ki so bili zaradi ozemelj, katere je po koncu I. svetovne vojne dobila Italija, bili dolga leta vse prej kot idealni. Le nekaj mesecev zatem je sledil podpis t. i. Protokola 5 med Jugoslavijo in Nem\u010dijo, ki je poglobil gospodarsko sodelovanje med dr\u017eavama. Hkrati je Jugoslavijo spravil prakti\u010dno v podrejen polo\u017eaj nasproti Nem\u010dije, saj je po protokolu zavezala, da bo Hitlerju izvozila velike koli\u010dine bakra in svinca. Slabo leto kasneje je Jugoslavija tako kar 85 odstotkov svoje zunanje trgovine opravila z Nem\u010dijo.<\/p>\n\n\n\n

Jugoslaviji je resna nevarnost grozila tudi z zahoda. Mussolini je po neuspehih v vojni s Francijo in Veliko Britanijo v Egiptu, \u017ee le ta 1940 na\u010drtoval napad na Jugoslavijo, a ga je od tega odvrnil Hitler, ki je \u017eelel nadalje ohraniti dobre ekonomske in politi\u010dne odnose z Beogradom. Kljub vsemu napetemu dogajanju je Jugoslavija upala, da se v vojno ne bo vpletla. Knez Pavle je \u0161e vedno verjel v mo\u010d britanskega imperija, Francija pa je, vsaj med Srbi, \u0161e veljala za nepremagljivo na voja\u0161kem podro\u010dju. Spomladi 1940, ko so sile Wehrmachta vkorakale v Pariz, se je tako razmi\u0161ljanje pokazalo kot popolnoma zgre\u0161eno.<\/p>\n\n\n\n

Jugoslavija v iskanju re\u0161itve<\/strong><\/h5>\n\n\n\n

Jugoslovanska politika se je zato obrnila na Tur\u010dijo, s pomo\u010djo katere je navezala stike s Sovjetsko zvezo (SZ). Kljub temu da je SZ obstajala \u017ee od leta 1922, so bili ekonomski in diplomatski odnosi vzpostavljeni \u0161ele junija 1940. Srbska politika je bila namre\u010d zelo protisovjetsko naravnana, saj je imela dobre odnose z nekdanjo carsko Rusijo in je po oktobrski revoluciji ter ruski dr\u017eavljanski vojni dala zavetje \u0161tevilnim prebivalcem, ki so nasprotovali novi socialisti\u010dni oblasti. Vzpostavitev odnosov s Stalinom je zato presenetila \u0161tevilne, \u0161e posebej ker je sovjetski voditelj v srbski politiki in medijih pogosto ozna\u010den kot antikrist.<\/p>\n\n\n\n

Medtem se je trojni pakt za\u010del \u0161iriti v bli\u017eini jugoslovanskih mej. Konec leta 1940 sta se mu pridru\u017eili Mad\u017earska in Romunija, konec zime 1941 pa tudi Bolgarija. S tem si je Hitler \u017eelel zavarovati hrbet in vzpostaviti voja\u0161ka zavezni\u0161tva pred napadom na Sovjetsko zvezo, ki je bil v polnem planu. Pred tem pa je moral obra\u010dunati le \u0161e z Gr\u010dijo. Tako se je vodja tretjega rajha 4. marca 1941 v Berghofu sestal s knezom Pavlom. Isto\u010dasno je potekala tudi britanska diplomatska ofenziva na jugoslovansko politiko, saj je London marca 1941 v Evropi prakti\u010dno ostal brez zaveznikov. V tem \u00bbdvoboju\u00ab ponudb se je jugoslovanska politika odlo\u010dila za nem\u0161ko in 25. marca 1941 na Dunaju podpisala vstop v trojni pakt, kar dejansko ni predstavljalo posebnega presene\u010denja. Hitler je od vseh dr\u017eav \u010dlanic zavezni\u0161tva prav Jugoslaviji zagotovil najbolj ugodne pogoje za pridru\u017eitev. Jugoslaviji po pogodbi tako ne bi bilo potrebno vstopiti v vojno proti Veliki Britaniji, v zameno pa bi dovolila tranzit nem\u0161kim voja\u0161kim enotam proti Gr\u010diji. Kot \u010de\u0161njico na torti je Hitler Jugoslaviji obljubil Solun, kar je del srbske politike navdu\u0161eno sprejel, saj je to mesto kot eno redkih uspelo odbiti osvajalske pohode carja Du\u0161ana v 14. stoletju. Vseeno pa stvari niso stekle tako gladko, kot se je zdelo nem\u0161kim in jugoslovanskim politikom za pogajalsko mizo.<\/p>\n\n\n\n

Dr\u017eavni udar spremeni igro<\/strong><\/h5>\n\n\n\n

27. marca leta 1941 se je v Jugoslaviji zgodil dr\u017eavni udar, ki je privedel do odstavitve vlade Cvetkovi\u0107-Ma\u010dek. Z razglasitvijo Petra Kara\u0111or\u0111evi\u0107a za polnoletnega kralja Petra II. z vsemi pravicami so sestavili novo vlado narodne sloge, ki jo je vodil Du\u0161an Simovi\u0107. Dr\u017eavni udar je izvedla skupina prozahodno usmerjenih srbskih nacionalisti\u010dnih oficirjev jugoslovanskega letalstva, ki so imeli podporo britanskih obve\u0161\u010devalnih slu\u017eb. Velika Britanija je bila v tistem trenutku edina sila, ki se je \u0161e borila proti silam osi, zato si je prizadevala, da prepre\u010di priklju\u010ditev Jugoslavije trojnemu paktu. Demonstracije so postale znane pod sloganom \u00bbBolje grob nego rob\u00ab in \u00bbBolje rat neko pakt\u00ab (slov. Bolj\u0161e grob kot su\u017eenj, Bolj\u0161e vojna kot pakt). Komunisti\u010dna partija Jugoslavije ni sodelovala pri izvedbi dr\u017eavnega udara, so se pa njeni podporniki mno\u017ei\u010dno pridru\u017eili protestom. Demonstracije je podprla tudi Sovjetska zveza, ki se je pripravljala na spopad z nacisti\u010dno Nem\u010dijo in je tako \u017eelela pridobiti \u010das za priprave na vojno.<\/p>\n\n\n\n

\n