7. oktobra leta 1900 se je v Beogradu rodila srbska, slovenska in jugoslovanska zdravnica in epidemiologinja Milica Valentin\u010di\u010d Petrovi\u0107. \u0160tejemo jo za za\u010detnico slovenske medicinske mikrobiologije in parazitologije.<\/p>\n\n\n\n
Svoje otro\u0161tvo, mladost in prve poklicne korake je kot zdravnica pre\u017eivela v rojstnem mestu Beogradu. \u017de na gimnaziji in na medicinski fakulteti je blestela kot odli\u010dna dijakinja in \u0161tudentka. Pri 27 letih se je zaposlila v Centralnem higienskem zavodu v jugoslovanski prestolici, kjer je najve\u010d delala v bakteriolo\u0161ko-serolo\u0161kemu laboratoriju. Ukvarjala se je z izdelavo cepiv proti steklini, kozam, tifusu in gri\u017ei ter obiskovala bakteriolo\u0161ke laboratorije v Avstriji, Italiji in Bolgariji.<\/p>\n\n\n\n
Po dveh letih je bila preme\u0161\u010dena v ljubljanski Higienski zavod, kjer je od leta 1929 tudi vodila bakteriolo\u0161ko-epidemiolo\u0161ki oddelek. Tukaj je prou\u010devala diagnostiko leptospiroz in toksoplazmoz, uvajala nove metode dela, pomagala kolegom zdravnikom pri postavljanju pravih diagnoz ku\u017enih bolezni, na terenu pa je prepre\u010devala \u0161irjenje nalezljivih bolezni z imunizacijo (proti \u0161krlatinki, davici, tifusu in gri\u017ei).<\/p>\n\n\n\n
Leta 1929 je kon\u010dala \u0161e \u0161tudij biologije, leta 1934 opravila prvo specializacijo iz higiene, leto kasneje pa je z drugo specializacijo postala prvi specializant iz bakteriologije in serologije. \u017de ob izbruhu druge svetovne vojne leta 1941 se je povezala s skupino aktivistov OF in partizane oskrbovala s sanitetnim materialom, denarjem in cepivom, ki ga je na skrivaj izdelovala sama, ter ponarejala izvide.<\/p>\n\n\n\n
Po ustanovitvi popolne medicinske fakultete v Ljubljani leta 1945 je postala univerzitetna profesorica mikrobiologije. Ustanovila je fakultetni In\u0161titut za mikrobiologijo (kasneje In\u0161titut za mikrobiologijo in imunologijo) v prostorih biv\u0161ega Infekcijskega oddelka Splo\u0161ne bolni\u0161nice na Zalo\u0161ki 4, kjer je delovala vse do upokojitve leta 1961 kot predstojnica. Organizirala je osnovno bakteriolo\u0161ko, parazitolo\u0161ko in serolo\u0161ko diagnostiko za potrebe Ljubljanskih klini\u010dnih bolnic, z sodelavci pa so utrli pot sodobni bakteriologiji, virologiji, parazitologiji in imunologiji. V tem obdobju so se za\u010dela razvijati tudi temeljna in uporabna raziskovalna dejavnost.<\/p>\n\n\n\n
Aktivno je sodelovala pri ustanovitvi Sekcije slovenskih mikrobiologov, ki je bila predhodnica dana\u0161njega Slovenskega mikrobiolo\u0161kega dru\u0161tva. U\u010ditelji in asistenti so so\u010dasno vodili strokovno-raziskovalne in diagnosti\u010dne laboratorije in izvajali pouk. Napisala je vrsto znanstvenih in strokovnih del, med njimi tudi prve slovenske u\u010dbenike s podro\u010dja mikrobiologije. Poleg fakultetnega pedago\u0161kega dela in vodila \u0161tevilne te\u010daje za medicinske sestre, tehnike, dentiste ter za bolni\u010darje. Bila je med ustanovitelji \u0161tevilnih specializiranih laboratorijev, nenehno uvajala sodobne mikrobiolo\u0161ke in parazitolo\u0161ke metode ter vzgajala nove kadre. Za po\u017ertvovalno in uspe\u0161no delo je prejela red dela III. stopnje, kasneje pa \u0161e red dela I. stopnje in leta 1963 Kidri\u010devo nagrado za \u017eivljenjsko delo. Milica Petrovi\u0107 Valentin\u010di\u010d je umrla februarja 1965.<\/p>\n\n\n\n
Mikrobiologinja in parazitologinja Milica Petrovi\u0107 Valentin\u010di\u010d (FOTO: Wikipedia) <\/p>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"